DomovBolnikova pravna varnostZ mamo so grdo ravnali

Z mamo so grdo ravnali

Mama se je zdravila v bolnišnici. Z odnosom in ravnanjem osebja smo bili skrajno nezadovoljni. Kam, razen na Zdravniško zbornico Slovenije, se lahko pritožimo?

- Oglas -

mama in osebje

Možnih pravnih poti za pritožbe je več. Formalne izvensodne pritožbene postopke v takih primerih ureja Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP). V ZPacP so obsežno razdelani postopki v primeru kršitve bolnikovih pravic, kjer je vzrok neustrezen odnos zdravstvenih delavcev oziroma njihovo neustrezno ravnanje. Zakon predvideva obravnavo, ki jo bomo zaradi lažjega razumevanja imenovali dvostopenjsko. Prva zahteva o pretresu domnevnih nepravilnosti se vloži pri pristojni osebi izvajalca, kjer je do domnevnih kršitev prišlo. Vsak izvajalec mora imeti na vidnem mestu objavljene vse pomembne podatke o pristojni osebi (poleg imena in priimka tudi telefonsko številko ipd.). Rok za vložitev zahteve je petnajst dni zaradi domnevno neustreznega odnosa in trideset dni zaradi domnevno nepravilnega ravnanja. Zahteva je lahko pisna ali ustna. Zahteva mora vsebovati vse potrebne podatke (opis kršitve, udeleženci, čas in kraj kršitve).

V primeru, da zahteva ni umaknjena ali zavrnjena, mora pristojna oseba izvajalca razpisati ustno obravnavo primera v roku petnajstih dni. Na obravnavo pisno povabi pacienta. Če pacient soglaša, lahko obravnavi prisostvujejo tudi druge oseb, ki bi lahko pomagale razjasniti okoliščine, pomembne za razjasnitev primera. Pristojna oseba lahko pred tem opravi pogovor z drugim strokovnjakom, ki ima znanja z obravnavanega področja in tudi z udeleženim zdravstvenim delavcem. Postopek se lahko na tej točki zaključi, če se zahtevi pacienta ugodi ali če se sklene dogovor o načinu rešitve spora. O dogovoru se mora voditi zapisnik. Pristojna oseba je dolžna o postopku obveščati zastopnika pacientovih pravic. Če dogovor o načinu rešitve spora ni možen, je tudi to treba zapisati v zapisnik in zapisnik izročiti pacientu. Zapisnik prve obravnave je pomembna listina, saj se lahko bolnik zgolj na osnovi takega zapisnika pritoži na drugo stopnjo. Druga stopnja je v tem primeru Komisija republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic.

- Oglas -

Bolnik se lahko na drugo stopnjo obrne najkasneje v 15 dneh po vročitvi zapisnika iz prvostopenjske obravnave. Če izvajalec prve obravnave sploh ni izvedel, lahko pacient vloži zahtevo na drugo stopnjo v 30 dneh od vložitve prve zahteve. Komisija najprej preveri, ali je zahteva razumljiva in popolna. Če s te plati ni zadržkov, komisija razpiše pripravljalni narok, na katerega povabi bolnika, njegovega zakonitega zastopnika in izvajalca zdravstvenih storitev. Na naroku lahko sklenejo takojšnjo poravnavo, dosežejo lahko soglasje o mediaciji, dosežejo lahko kak drug sporazum o rešitvi spora ali pa ugotovijo, da poravnava ni možna. V slednjem primeru gre zadeva v tako imenovano senatno obravnavo. O opravljenem naroku se obvezno zapiše zapisnik. Zapisnik je dokaz o vsebini in poteku pripravljalnega naroka.

Če spor ni bil rešen na pripravljalnem naroku, ga obravnava komisija v senatu. Člani senata so določeni za vsak primer posebej. Določi jih predsednik komisije. Senat šteje tri člane, od katerih je eden predstavnik nevladnih organizacij. Senat skliče obravnavo. Na obravnavo je povabljen pacient oziroma njegov zakoniti zastopnik in predstavnik izvajalca zdravstvenih storitev. Senat odloči o zadevi takoj po obravnavi. Senat lahko pritožbi ugodi v celoti, deloma ali pa jo zavrne. Vrste odločitev ob ugoditvi so različne, zelo razvejane. Na tem mestu jih zaradi obsežnosti ni mogoče podrobneje razčleniti. Odločitev senata je dokončna. Zoper odločbe in sklepe senata se lahko uveljavlja sodno varstvo v upravnem sporu.

Celoten postopek je v zakonu (ZPacP) sorazmerno podrobno opisan in je lahko vsebinsko in procesno zelo obsežen, še posebej v primerih, ko se ne konča na prvi stopnji. Pritožnik v takih primerih zanesljivo potrebuje pravno pomoč, kar nakazujejo kar zakonske določbe, ki govorijo o pacientu ali njegovem zakonitem zastopniku. Seveda pa se lahko vsakdo temu postopku izgone in ubere sodno pot.

dr. Vojko Flis, dr. med.

.
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -