Vnetje zunanjega ušesa ali Plavalčevo uho

Kadar zaide voda v uho, običajno spet izteče in uho se posuši. Včasih pa se zgodi, da ostane voda ujeta v ušesnem kanalu in koža sluhovoda se zelo razmehča. To ustvari idealne pogoje za razrast bakterij ali glivic, ki se lahko naselijo tudi v zunanjem ušesu in povzročijo vnetje. Stanje imenujemo otitis externa – vnetje zunanjega ušesa ali plavalčevo uho. Če je vnetje blago, lahko simptome omilimo sami, hujše vnetje pa mora pregledati in zdraviti zdravnik.

Ker je sluhovod pri vnetju občutljiv na dotik, je poteg za uhelj ali pritisk na predel ob vhodu v sluhovod zelo boleč. Uhelj je pogosto rdeč, koža pa se lušči.

Vnetje zunanjega ušesa

Vzroki za vnetje ušesa

Vzrokov za vnetje zunanjega ušesa je več:

  • prisotnost vlage v sluhovodu po plavanju, kopanju, prhanju ali dolgotrajnem zadrževanju v vlažnem okolju,
  • plavanje v onesnaženi vodi, kar izpostavi uho bolezenskim klicam,
  • poškodba kože sluhovoda s tujkom ali med čiščenjem ušesa,
  • stik z dražečimi snovmi, kot sta lak ali barva za lase.

Čiščenje sluhovoda z vatiranimi paličicami ali drugimi majhnimi predmeti je pogost povzročitelj vnetja. Sluhovod se namreč čisti sam, tako da pomika odmrle celice po sluhovodu navzven, vatirana paličica pa stori ravno nasprotno: odmrle celice potisne nazaj proti bobniču, kjer zastajajo.

Vnetje zunanjega ušesa ali plavalčevo uho

Vnetje zunanjega ušesa ali plavalčevo uho je dokaj pogosto pri otrocih in mlajših odraslih. Rado prizadene tudi osebe, ki med čiščenjem močno drezajo v uho, na primer s prstom ali paličico, ter tako poškodujejo kožo v sluhovodu. Vnetje zunanjega ušesa je zelo pogosto v poletni kopalni sezoni, zato si je tudi prislužilo ime plavalčevo uho. Neredko prizadene tudi osebe z oslabljenim imunskim sistemom, na primer sladkorne bolnike in starejše odrasle. 

Zdravniška pomoč?

Če je uho zelo boleče, oteklo in opazite gnojni izcedek, mora vnetje pregledati zdravnik. K zdravniku pojdite tudi, če se pojavijo novi simptomi, kot na primer vročina, pordela koža za ušesom. S pomočjo otoskopa zdravnik pregleda notranjost sluhovoda in preveri, ali je koža pordela, napeta in prekrita z gnojem. Če je potrebno, vzame vzorec izcedka in ga laboratorijsko pregleda, da ugotovi, ali gre za bakterijsko oziroma glivično vnetje. 

Zdravljenje vnetja

Zdravnik iz prizadetega ušesa s tanko kovinsko sondo, obloženo z vato,  ali z drobnim sesalnikom najprej očisti gnojni izcedek in odmrle celice. Ko je uho očiščeno, ne drezajte vanj, da vnetja ne poslabšate. Zdravnik običajno predpiše kapljice, ki vsebujejo antibiotik (za zdravljenje okužbe) in kortikosteroid (za zmanjšanje vnetja in srbenja). Kapljice dajemo v uho večkrat na dan, po štiri ali pet kapljic naenkrat. Proti bolečinam dobimo včasih tudi nesteroidna protivnetna zdravila. Če je sluhovod zelo otekel, vstavi zdravnik v uho bombažni zvitek, ki omogoča, da prodrejo kapljice vse do konca sluhovoda. Če se vnetje razširi, je potrebno zdravljenje z antibiotikom v obliki tablet.

Med zdravljenjem se je treba stiku z vodo, zlasti plavanju, izogibati. Prhanje je dovoljeno, vendar si je treba po njem uho temeljito osušiti. 

Plavalčevo uho

Kakšni so možni zapleti plavalčevega ušesa?

Vnetje zunanjega ušesa navadno pozdravimo brez težav. Zaplete se le, če ga ne zdravimo. Med možnimi zapleti so:

  • Izguba sluha. Običajno gre le za občasno izgubo sluha, ki mine, ko je okužba mimo.
  • Ponavljajoče se (kronično) vnetje zunanjega ušesa. Če se vnetje ponavlja, obstaja nevarnost, da se razširi izven sluhovoda (celulitis).
  • Vnetje kosti in hrustanca (maligni otitis externa). Kadar se okužba razširi iz zunanjega ušesa do lobanjskega dna, lahko pride do bolečega vnetja kosti in hrustanca. Ogroženi so predvsem starejši ljudje in osebe s sladkorno boleznijo. Oznaka ‘maligno vnetje’ pa nima nič skupnega z rakom.
  • Nezdravljena okužba lahko seže vse do možganov in kranialnih (lobanjskih) živcev.

Preprečevanje vnetja ušes

  • Po kopanju ali plavanju zunanje uho temeljito zbrišite in osušite. To storite nežno in počasi, najbolje z mehko krpo ali brisačo. Nikoli ne potiskajte prsta ali drugih predmetov v uho.
  • Ne plavajte v onesnaženi vodi.
  • Med plavanjem uporabite ušesne čepe.
  • Zmešajte en del belega kisa in en del alkohola. Čajno žličke mešanice kanite v uho in pustite, da odteče ven. To storite pred plavanjem in po njem. S tem vzpostavite primerno kislost sluhovoda in preprečite razrast bakterij ali glivic.
  • Pred plavanjem kanite v uho nekoliko olja. S tem preprečite, da bi ušesno maslo vezalo vodo.
  • Nikoli ne poskušajte odstraniti odvečnega ali strjenega ušesnega masla s predmeti, kot so vatirana paličica, lasnica ali papirna sponka. Odmrle celice boste potisnili le še globlje v uho in poškodovali kožo sluhovoda.
  • Pazite, da v uho ne zaideta barva ali lak za lase. Med uporabo teh izdelkov zavarujte vhod v uho s koščkom vate.
  • Če že imate okužbo ušesa ali ste pred kratkim prestali operacijo na ušesu, se posvetujte z zdravnikom, ali je plavanje za vas priporočljivo.

Simptomi plavalčevega ušesa

  • občutljivost na dotik ali bolečina v ušesu in njegovi okolici
  • srbenje sluhovoda
  • otekle vratne bezgavke
  • gnojni izcedek iz ušesa
  • občutek polnosti v ušesu
  • slabši sluh

Samopomoč

Če je vnetje blago, uho le nekoliko srbi in ne opazite izcedka, si lahko pomagate sami. Uho grejte s toplimi (ne vročimi) obkladki. Dokler se vnetje ne umiri, se izogibajte vode. Med prhanjem in kopanjem uporabite ušesne čepke in si ne čistite ušes. Na plavanje pa ta čas raje pozabite.