Vnetje zunanjega ušesa ali Plavalčevo uho: Simptomi, zdravljenje in preventiva

Po več dneh kopanja začne boleti uho, neprijetno pa postane že žvečenje ali nežen dotik uhlja. Takšen vzorec pogosto kaže na plavalčevo uho oziroma akutno vnetje zunanjega ušesa. Čeprav ga lahko zamenjamo za vnetje srednjega ušesa, se bolezni razlikujeta po mestu nastanka, sprožilcih in načinu zdravljenja.

Ključni poudarki:

• Za plavalčevo uho je značilna bolečina ob potegu uhlja ali pritisku na hrustančno izboklino pred sluhovodom.
• Dolgotrajna vlaga in drobne poškodbe kože oslabijo zaščito sluhovoda, vatirane palčke pa težavo pogosto poslabšajo.
• Nezapleteno vnetje zunanjega ušesa se praviloma zdravi z lokalnimi kapljicami, sistemski antibiotik pa večinoma ni potreben.

Kadar zaide voda v uho, običajno spet izteče in uho se posuši. Včasih pa se zgodi, da ostane voda ujeta v ušesnem kanalu in koža sluhovoda se zelo razmehča. To ustvari idealne pogoje za razrast bakterij ali glivic, ki se lahko naselijo tudi v zunanjem ušesu in povzročijo vnetje. Stanje imenujemo otitis externa – vnetje zunanjega ušesa ali plavalčevo uho. Če je vnetje blago, lahko simptome omilimo sami, hujše vnetje pa mora pregledati in zdraviti zdravnik.

Ker je sluhovod pri vnetju občutljiv na dotik, je poteg za uhelj ali pritisk na predel ob vhodu v sluhovod zelo boleč. Uhelj je pogosto rdeč, koža pa se lušči.

Kaj je plavalčevo uho in zakaj nastane po kopanju

Plavalčevo uho je pogovorno ime za akutno vnetje zunanjega ušesa oz. sluhovoda. Prizadeta je koža v kanalu med vhodom v uho in bobničem, ne pa prostor za bobničem, kjer nastane vnetje srednjega ušesa.

Zdrav sluhovod ima več naravnih obrambnih mehanizmov. Ušesno maslo odbija vodo, zadržuje nečistoče in pomaga ohranjati rahlo kislo okolje, ki zavira razmnoževanje mikroorganizmov. Ko je uho med pogostim plavanjem dolgo mokro, se koža zmehča, zaščitni sloj pa oslabi.

Če otrok sluhovod nato praska, čisti z vatirano palčko ali draži z neprimernim čepkom, na koži nastanejo drobne poškodbe. Bakterije se lahko v toplem in vlažnem okolju hitreje razmnožijo ter povzročijo boleče vnetje.

Plavalčevo uho ali vnetje zunanjega ušesa se lahko pojavi po kopanju v bazenu, morju, jezeru ali domačem bazenu. Težava ni nujno dokaz slabo vzdrževane vode. Odločilna je pogosto kombinacija zadržane vlage in poškodovane kožne zaščite.

Tveganje povečujejo:

• dolgotrajno ali večkratno kopanje v istem dnevu;
• voda, ujeta za večjo količino ušesnega masla;
• ozki zunanji sluhovodi;
• ekcem, luskavica ali druga kožna bolezen;
• pogosto čiščenje notranjosti ušesa;
• slušalke ali čepki, ki drgnejo kožo;
• vroče in vlažno vreme;
• prejšnje epizode plavalčevega ušesa.

Okužba ni nalezljiva in se ne prenaša z enega otroka na drugega. Vnetje nastane neposredno v razmerah, ki se razvijejo v prizadetem sluhovodu.

Najznačilnejši simptomi plavalčevega ušesa

Pri plavalčevem ušesu je vneta koža zunanjega sluhovoda, zato lahko že premikanje uhlja premakne tudi boleče tkivo. To je ena najuporabnejših razlik v primerjavi z vnetjem srednjega ušesa.

Bolečino pogosto sproži nežen poteg uhlja navzgor in nazaj ali pritisk na tragus – majhno hrustančno izboklino tik pred vhodom v sluhovod. Otrok lahko uho varuje pred dotikom ali pove, da ga boli med žvečenjem.

Pogosti simptomi plavalčevega ušesa oz. vnetja zunanjega ušesa so:

• bolečina ob dotiku ali premikanju uhlja;
• občutljivost ob pritisku pred sluhovodom;
• srbenje v ušesu, ki se lahko pojavi pred bolečino;
• občutek vode, zamašenosti ali polnosti;
• pordel in otečen vhod v sluhovod;
• izcedek iz ušesa;
• neprijeten vonj iz sluhovoda;
• začasno slabši sluh;
• bolečina pri žvečenju ali odpiranju ust.

Sluh se običajno poslabša zato, ker oteklina, izcedek ali zmehčano ušesno maslo zožijo sluhovod. To ne pomeni nujno, da je poškodovan notranji del ušesa.

Dotik lahko pomaga prepoznati značilen vzorec, ne more pa potrditi diagnoze. Podobne simptome kot vnetje zunanjega ušesa povzročajo tudi tujek, glivično vnetje, poškodba kože, zamašek ušesnega masla ali izcedek skozi predrt bobnič. Za zanesljivo razlikovanje je potreben pregled z otoskopom.

Vzroki za vnetje ušesa

Vzrokov za vnetje zunanjega ušesa je več:

• prisotnost vlage v sluhovodu po plavanju, kopanju, prhanju ali dolgotrajnem zadrževanju v vlažnem okolju,
• plavanje v onesnaženi vodi, kar izpostavi uho bolezenskim klicam,
• poškodba kože sluhovoda s tujkom ali med čiščenjem ušesa,
• stik z dražečimi snovmi, kot sta lak ali barva za lase.

Čiščenje sluhovoda z vatiranimi paličicami ali drugimi majhnimi predmeti je pogost povzročitelj vnetja. Sluhovod se namreč čisti sam, tako da pomika odmrle celice po sluhovodu navzven, vatirana paličica pa stori ravno nasprotno: odmrle celice potisne nazaj proti bobniču, kjer zastajajo.

Vnetje zunanjega ušesa ali plavalčevo uho

Vnetje zunanjega ušesa ali plavalčevo uho je dokaj pogosto pri otrocih in mlajših odraslih. Rado prizadene tudi osebe, ki med čiščenjem močno drezajo v uho, na primer s prstom ali paličico, ter tako poškodujejo kožo v sluhovodu. Vnetje zunanjega ušesa je zelo pogosto v poletni kopalni sezoni, zato si je tudi prislužilo ime plavalčevo uho. Neredko prizadene tudi osebe z oslabljenim imunskim sistemom, na primer sladkorne bolnike in starejše odrasle. 

Zdravniška pomoč?

Če je uho zelo boleče, oteklo in opazite gnojni izcedek, mora vnetje pregledati zdravnik. K zdravniku pojdite tudi, če se pojavijo novi simptomi, kot na primer vročina, pordela koža za ušesom. S pomočjo otoskopa zdravnik pregleda notranjost sluhovoda in preveri, ali je koža pordela, napeta in prekrita z gnojem. Če je potrebno, vzame vzorec izcedka in ga laboratorijsko pregleda, da ugotovi, ali gre za bakterijsko oziroma glivično vnetje.

Kako zdravimo plavalčevo uho

Zdravnik iz prizadetega ušesa s tanko kovinsko sondo, obloženo z vato,  ali z drobnim sesalnikom najprej očisti gnojni izcedek in odmrle celice. Ko je uho očiščeno, ne drezajte vanj, da vnetja ne poslabšate. Zdravnik običajno predpiše kapljice, ki vsebujejo antibiotik (za zdravljenje okužbe) in kortikosteroid (za zmanjšanje vnetja in srbenja). Kapljice dajemo v uho večkrat na dan, po štiri ali pet kapljic naenkrat. Proti bolečinam dobimo včasih tudi nesteroidna protivnetna zdravila. Če je sluhovod zelo otekel, vstavi zdravnik v uho bombažni zvitek, ki omogoča, da prodrejo kapljice vse do konca sluhovoda. Če se vnetje razširi, je potrebno zdravljenje z antibiotikom v obliki tablet.

Pri nezapletenem plavalčevem ušesu so temelj zdravljenja lokalne ušesne kapljice ali pršilo. Zdravilo tako doseže kožo sluhovoda neposredno in v večji koncentraciji, kot bi jo bilo mogoče doseči z antibiotikom v obliki sirupa ali tablet.

Glede na videz sluhovoda in stanje bobniča lahko kapljice vsebujejo antibiotik, antiseptik, kortikosteroid, sredstvo za zakisanje okolja ali kombinacijo učinkovin. Vseh kapljic ni varno uporabljati pri poškodovanem bobniču ali vstavljenih prezračevalnih cevkah.

Ostankov kapljic iz prejšnjega zdravljenja zato ne uporabljajte brez pregleda. Prav tako ni primerno uporabiti zdravila, ki je bilo predpisano drugemu družinskemu članu.

Kapljice uporabite tako:

1. Stekleničko nekaj minut držite v dlani, da se tekočina nekoliko ogreje.
2. Otrok naj leži na boku z obolelim ušesom navzgor.
3. Vkapajte predpisano količino in se s konico ne dotikajte kože.
4. Nekajkrat nežno pritisnite na tragus pred sluhovodom.
5. Otrok naj v tem položaju ostane približno tri minute.
6. Zdravljenje nadaljujte toliko časa, kot je bilo predpisano.

Če je sluhovod močno otečen ali napolnjen z izcedkom, zdravilo morda ne doseže globljih predelov. Zdravnik lahko sluhovod previdno očisti ali vstavi majhen trak, ki vpije zdravilo in ga prenese do otečene kože.

Med zdravljenjem se je treba stiku z vodo, zlasti plavanju, izogibati. Prhanje je dovoljeno, vendar si je treba po njem uho temeljito osušiti. 

Antibiotik v sirupu večinoma ni prva izbira

Ker je okužba omejena na kožo zunanjega sluhovoda, sistemski antibiotik pri običajnem plavalčevem ušesu pogosto ne prinese dodatne koristi. Klinične smernice priporočajo lokalno zdravljenje, če se vnetje ni razširilo iz sluhovoda.

Antibiotik v obliki sirupa ali tablet je lahko potreben, kadar:

• se rdečina ali oteklina širi na uhelj, obraz ali vrat;
• je otrok izrazito splošno prizadet;
• ima pomembno oslabljeno imunsko odpornost;
• lokalnega zdravila ni mogoče učinkovito uporabiti;
• zdravnik ugotovi širšo bakterijsko okužbo.

Bolečino lahko glede na otrokovo starost in telesno maso lajšate s paracetamolom ali ibuprofenom. Aspirin za otroke ni primeren. Protibolečinskih ušesnih kapljic ne uporabljajte brez pregleda bobniča.

Ob pravilnem zdravljenju se mora bolečina začeti zmanjševati v 48 do 72 urah. Srbenje, oteklina in občutek zamašenosti lahko izzvenevajo nekoliko počasneje. Če se težave po dveh ali treh dneh ne izboljšajo, je potreben ponoven pregled.

Kakšni so možni zapleti plavalčevega ušesa?

Vnetje zunanjega ušesa navadno pozdravimo brez težav. Zaplete se le, če ga ne zdravimo. Med možnimi zapleti so:

• Izguba sluha. Običajno gre le za občasno izgubo sluha, ki mine, ko je okužba mimo.
• Ponavljajoče se (kronično) vnetje zunanjega ušesa. Če se vnetje ponavlja, obstaja nevarnost, da se razširi izven sluhovoda (celulitis).
• Vnetje kosti in hrustanca (maligni otitis externa). Kadar se okužba razširi iz zunanjega ušesa do lobanjskega dna, lahko pride do bolečega vnetja kosti in hrustanca. Ogroženi so predvsem starejši ljudje in osebe s sladkorno boleznijo. Oznaka ‘maligno vnetje’ pa nima nič skupnega z rakom.
• Nezdravljena okužba lahko seže vse do možganov in kranialnih (lobanjskih) živcev.

Preprečevanje vnetja ušes

• Po kopanju ali plavanju zunanje uho temeljito zbrišite in osušite. To storite nežno in počasi, najbolje z mehko krpo ali brisačo. Nikoli ne potiskajte prsta ali drugih predmetov v uho.
• Ne plavajte v onesnaženi vodi.
• Med plavanjem uporabite ušesne čepe.
• Zmešajte en del belega kisa in en del alkohola. Čajno žličke mešanice kanite v uho in pustite, da odteče ven. To storite pred plavanjem in po njem. S tem vzpostavite primerno kislost sluhovoda in preprečite razrast bakterij ali glivic.
• Pred plavanjem kanite v uho nekoliko olja. S tem preprečite, da bi ušesno maslo vezalo vodo.
• Nikoli ne poskušajte odstraniti odvečnega ali strjenega ušesnega masla s predmeti, kot so vatirana paličica, lasnica ali papirna sponka. Odmrle celice boste potisnili le še globlje v uho in poškodovali kožo sluhovoda.
• Pazite, da v uho ne zaideta barva ali lak za lase. Med uporabo teh izdelkov zavarujte vhod v uho s koščkom vate.
• Če že imate okužbo ušesa ali ste pred kratkim prestali operacijo na ušesu, se posvetujte z zdravnikom, ali je plavanje za vas priporočljivo.

Samopomoč

Če je vnetje blago, uho le nekoliko srbi in ne opazite izcedka, si lahko pomagate sami. Uho grejte s toplimi (ne vročimi) obkladki. Dokler se vnetje ne umiri, se izogibajte vode. Med prhanjem in kopanjem uporabite ušesne čepke in si ne čistite ušes. Na plavanje pa ta čas raje pozabite.