Vreme, da te kap!

Ste potrti, nejevoljni, razdražljivi, utrujeni brez posebnega razloga, vas muči glavobol, se ne morete zbrati, ne morete spati, vas bolijo nekdanje poškodbe? Ste pomislili, da je morda kriva sprememba vremena? Morda ste med tisto polovico ljudi, ki je na vreme posebno občutljiva. Biometeorologinja mag. Tanja Cegnar nam je povedala, da se v napovedih vremenskih sprememb, ki jih naš dedek ali babica morda začutita kot bolečino v sklepih, skriva tudi nekaj znanstveno potrjene resnice.

vreme in počutje

Na počutje lahko vplivajo številni vremenski dejavniki, od najbolj očitnih, kot je temperatura, do drugih, ki se jih manj zavedamo. Tu je še onesnaženje v zraku, sončno sevanje, cvetni prah, vlaga, prisotnost negativnih ionov v zraku in še marsikaj. Predvsem je pomembno, koliko ste na take vplive sploh občutljivi. Občutljivost pa je, kot je povedala mag. Cegnarjeva, odvisna tudi od posameznikove telesne pripravljenosti, morebitne bolezni, starosti … Večinoma velja, da so otroci bolj občutljivi, kar se pri njih najbolj izraža v nemiru. Sledi obdobje manjšega vpliva, po 40. letu pa se občutljivost spet povečuje. “Poveča se tudi ob vsaki bolezni in ob vsakem drugem večjem stresu. Tudi shujševalna dieta je, denimo, stres za telo, ali pa večji fizični ali psihični napori, ki telo bolj izčrpavajo.”

Na večino vremenskih dejavnikov se nezavedno prilagodimo. Ko nam to ne uspeva najbolje, nastopijo težave in takrat vreme tudi ‘občutimo’, včasih ne da bi sploh vedeli, kaj je vzrok našega pomanjkanja koncentracije, brezvoljnosti, vzkipljivosti ali utrujenosti.

Morda bi morali zjutraj prebrati biovremensko napoved Agencije republike Slovenije za okolje. Če v njej piše: “Vremenski vpliv bo obremenilen, pri občutljivih ljudeh bodo z vremenom povezane težave dokaj pogoste,” lahko morda vaše težave povežete tudi s tem. Seveda pa še zdaleč ni tako enostavno.

Biometeorologija

O vplivu vremena na počutje in zdravje govori tudi posebna znanost, biometeorologija. Ena od tistih, ki se v Sloveniji z njo največ ukvarjajo, pa je mag. Tanja Cegnar, specialistka za klimatologijo in biometeorologijo človeka. Povedala je, da nam lahko poznavanje tovrstnih vplivov pomaga na številnih področjih.

– V vsakdanu se lahko ob ‘slabem’ vremenskem dnevu skušamo razbremeniti, postanemo bolj pazljivi pri delu, se izognemo odgovornim odločitvam oziroma jih temeljiteje pretehtamo. Smo bolj pazljivi pri uživanju alkohola in uporabi poživil ter predpisanih zdravil in diet. Če je biovremenska napoved slaba, smo lahko bolj pozorni tudi na obnašanje drugih in pripravljeni na napake, ki jih delajo (na primer v prometu), bolj razumevajoči za njihove nenavadne odzive in podobno.

– Podnebje lahko izkoristimo tudi za klimatsko terapijo, ki lahko ugodno vpliva na kožne bolezni, bolezni dihal, srčno-žilna obolenja. O njej bomo pisali v oktobrski številki Zdravja.

– V prihodnosti bomo morali znanost uporabiti tudi pri prilagajanju podnebnim spremembam, ki se nam obetajo: na višanje temperature, hujše vročinske vale, neurja in druge vremenske ekstreme.

Ne vsi enako

Raziskave v srednji Evropi kažejo, da se na vremenske spremembe odziva tretjina do polovica ljudi. Vendar se ne odzivajo vsi na enak način.

Cegnarjeva razlaga: “Kjer je vegetativni (avtonomni) živčni sistem najbolj ranljiv, tam se bo pokazala težava: nekateri se odzovejo z glavobolom ali so potrti, nekateri so vzkipljivi, razdražljivi, pogosto ljudje slabše spijo, zmanjšana je njihova delovna storilnost. Nekateri spremembe vremena dejansko tudi začutijo, vpliv je dokazano prisoten, ko je vremenska fronta oddaljena še 400 kilometrov. Ko nekoga zaboli stara poškodba in napove spremembo vremena, ni tako daleč od resnice. Mali delež ljudi trdi, da spremembo vremena čuti že prej. Vreme najbolj vpliva na naslednje bolezni in stanja:

– visok krvni tlak, simptome poslabša pritok hladnega zraka
– nizek krvni tlak, simptome poslabša pritok toplejšega zraka
–  revmatoidni artritis
–  kolike
–  bolezni dihal, na primer astma
–  bolezni srca in ožilja, nekatere se poslabšajo ob ohlajanju ozračja, druge ob ogrevanju
– nevrološka stanja

Glede na to, da so v raziskave največkrat vključeni vojakih, študenti, torej ljudje na vrhuncu svoje prilagoditvene sposobnosti, so vplivi na ogrožene skupine lahko še večji.

Popusti zbranost

Značilna ‘vremenska težava’ je, da lahko popusti koncentracija pri delu, vožnji … Raziskave kažejo, da je največ prometnih nesreč, ko je vreme lepo in smo pri vožnji zato premalo pazljivi. Če je lepo in vroče, je to še en oteževalni dejavnik, saj smo brez klimatske naprave v avtu kot v topli gredi, možna je celo dehidracija. Največji statistično pomemben vpliv na povečanje prometnih nesreč je v obdobju, ko se že približuje poslabšanje vremena, ki ga sicer še ne vidimo, zato pa ga očitno lahko že ‘čutimo’, koncentracija namreč popušča. Vremenski vpliv je torej že obremenilen, vreme pa je še lepo. Celo nenadno hitro izboljšanje vremena naj bi nekoliko povečalo število nesreč, najverjetneje, ker se po njej kar naenkrat počutim dobro in težimo k pretiravanju, hitrosti, drznosti, precenjevanju lastnih sposobnosti, težavam, ki Slovencem ne glede na vreme niso tuje.

Tanja Cegnar pojasni tudi, da gre ob vsaki spremembi vremena za trenje dveh različnih zračnih gmot, tople in hladne. Ob tem se sprošča nizkofrekvenčno elektromagnetno valovanje, ki naj bi na nas vplivalo prek vegetativnega živčevja.

Pomembna naj bi bila tudi ionska sestava ozračja, zaradi katere se denimo pred nevihto pojavi napetost, po nevihti pa sprostitev (kar je povezano tudi z elektrostatičnim poljem.) Zato se tudi ob tekoči vodi (slapu, vodnjaku) dobro počutimo, ko se drobijo drobne kapljice in nastajajo negativni ioni. Padavine sperejo tudi onesnaženje in tudi to prispeva k boljšemu počutju.

Težave so največkrat povezane s prihodom toplega ali hladnega zraka ter njegovim dviganjem ali spuščanjem v ozračju. Če se bliža topla fronta in se ozračje topli, se pojavi največ splošnih težav s koncentracijo, spanjem razdražljivostjo … Večina ljudi se po prihodu hladnega zraka počuti bolje. Pri nekaterih boleznih pa je lahko ravno obratno.

Onesnaženo počutje

vremenska napoved

Tudi onesnaženost zraka je značilno škodljivo pri počutju, pri čemer ločimo kratkotrajne (akutne) učinke in kronične posledice dolgotrajnejše izpostavitve slabemu zraku. Včasih je bilo onesnaženje največje pozimi, zaradi žveplovega dioksida, zato so takrat srčnim in pljučnim bolnikom priporočali, naj ob večjem onesnaženju ne hodijo ven. S spremembami v ogrevanju (manj kurišč, boljše gorivo), se je težava zmanjšala. Še vedno ostajajo težave z avtomobilski izpuhi, s katerimi so povezani dušikovi oksidi in hlapni ogljikovodiki ter nastanek fotokemičnega smoga. Nekateri hlapni ogljikovodiki so celo kancerogeni, vendar jih še pred nekaj leti v Sloveniji nismo merili. Tudi ozon postaja vse bolj aktualen. V zadnjih letih glavnina težav sovpada s toplim delom leta, saj je za nastanek fotokemičnega smoga potrebno močno ultravijolično sončno sevanje, visoka temperatura in začetni dušikovi oksidi in hlapni ogljikovodiki. V Sloveniji je najbolj na udaru Primorska, ki je med najbolj sončnimi in toplimi predeli in se nahaja blizu industrijske Padske nižine, od koder lahko zračni tok prinese povišano vsebnost ozona v zraku ali sestavin za njegov nastanek. Tudi v Ljubljani se večkrat zgodi, da so nekatere mejne koncentracije presežene.

Ob onesnaženju so najbolj na udaru dihala, pri ozonu pa tudi oči, ki kaj hitro začnejo peči. Najbolj izpostavljeni so tisti, ki so tudi sredi dneva, ko so koncentracije najvišje, največ na prostem, na primer športniki, saj součinki ozona povezani z volumnom vdihanega zraka. Bolniki in starejši se že zaradi vročine takrat izogibajo gibanju na prostem. Vendar ne gre le za ozon, škodljivi so tudi prašni delci, posebno tisti, ki prodrejo v pljuča. Meritve onesnaženja so vedno točkovne, potekajo na za to določenem mestu, že znotraj samega mesta pa so lahko razmere zelo različne, ugotavlja mag. Cegnarjeva, tako da ene vrednosti ne moremo pripisati vsemu mestu. V središču mesta tudi ne prihaja do najvišjih koncentracij ozona, ker ta reagira z dušikovimi oksidi. Najvišje koncentracije so pogosto na obrobju mesta.

Ugotavljanje kroničnih posledic izpostavljenosti onesnaženju je težavno tudi zato, ker 90 odstotkov časa preživljamo v prostoru. Tudi tu so škodljivi vplivi, na primer zaradi številnih premazov in snovi, ki se sproščajo iz opreme, bivalnih prostorov. Zelo težko je te kronične vplive zunanjega in notranjega zraka razdeliti.

Povejte svoje mnenje - kometirajte