Vročina: Povišana telesna temperatura je lahko je koristna

Vročina oziroma povišana telesna temperatura je eden najpogostejših vzrokov, zaradi katerega ljudje iščejo zdravniško pomoč.

Med njimi so največkrat starostniki. A tudi starše povišana telesna temperatura pri majhnih otrocih navadno zelo vznemiri in skrbi, pogosto celo veliko bolj kot drugi bolezenski znaki: kašelj, povečane bezgavke, bolečine v trebuhu ali bruhanje. 

Povišana telesna temperatura

Zvišana telesna temperatura je opredeljena kot temperatura nad 38 stopinj Celzija, merjena (v črevesu (rektalno), nad 37,8 stopinj Celzija, merjena v ustih, in nad 37,2 stopinj Celzija, merjena pod pazduho (aksilarno), nam je povedala prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka splošne medicine, iz Zdravstvenega doma Celje. “Vse je še v mejah normale, če se telesna temperatura posameznika giba med 36,2 do 37,5 stopinj Celzija. Najzanesljivejše je črevesno ali nožnično merjenje vročine. Le da je tam temperatura višja za približno pol stopinje.”

Normalna telesna temperatura lahko dnevno niha za eno stopinjo Celzija. Tako najnižje vrednosti izmerimo zgodaj zjutraj, najvišje pa med 16. in 18. uro. “Med ovulacijo, časom, ko so ženske najbolj plodne, in v prvem tromesečju nosečnosti se temperatura prav tako nekoliko (za nekaj desetink) dvigne, povišana je tudi med jedjo, pitjem toplih napitkov in ob telesnem naporu.”

Kdaj je vročina nevarna

  • pri hujših srčnih boleznih, ko se zaradi vročine poveča obremenitev srca in pospeši srčni utrip
  • pri težjih boleznih dihal, ko se zaradi vročine poveča obremenitev dihal, recimo pri astmatikih
  • pri boleznih ali poškodbah možganov, recimo pri možganskem edemu
  • v nosečnosti, zlasti v prvem trimesečju
  • pri dehidraciji, torej pri izsušitvi organizma, in če bolnik ne more piti, vročina lahko to stanje poslabša
  • pri epileptikih, saj vročina lahko sproži nove napade

Veročina okrepi telesno obrambo

Strokovnjakinja poudari, da je zvišana telesna temperatura le simptom in ne bolezen. “Zvišana telesna temperatura zmanjša tvorbo strupenih presnovkov ob okužbi, zavre razmnoževanje nekaterih mikroorganizmov in okrepi vnetni odgovor. Vročina močno okrepi obrambni sistem telesa, saj se prav zaradi nje poveča dejavnost celic, ki se borijo proti bolezenskim povzročiteljem. To je še posebej dobrodošlo pri virusnih obolenjih, za katere nimamo zdravil,” pojasni. To pomeni, da vročine ni priporočljivo takoj zniževati.

Če ne veste, kako bi ukrepali, pustite, da o tem namesto vas presodi zdravnik, predlaga. Kot pravi, je vročina lahko tudi pokazatelj, kako resna je ta ali ona bolezen ali znak za resno obolenje. Vendar “nevarne okužbe redko potekajo pri temperaturi, nižji od 38 stopinj Celzija,” še dodaja.

Povišano telesno temperaturo vsak občuti in doživlja na svoj način. “Ko temperatura narašča, bolnika običajno trese mraz, je bled v obraz in ima hladne ude. Ko prične temperatura padati, se poti in mu je vroče.”

Mrzlica je značilna za številne okužbe. Lahko se pojavlja tudi pri limfomih. Delirij pogosto spremlja vročino pri bolnikih z meningitisom, pri alkoholikih, starostnikih in bolnikih z možgansko-žilnimi boleznimi.

Vročina pri otroku

Vročina in otrok

Na splošno otroci vročino veliko bolje prenašajo kot odrasli. Vročina pod 38,5 stopinj Celzija pomaga obrambnemu delovanju telesa, zato je ne znižujemo, razen v primeru, če povzroča izrazito slabo počutje. Izjema so otroci s srčnimi in kroničnimi pljučnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, vročinskimi krči in na primer z epilepsijo. Če ima otrok 38 stopinj ali manj vročine, če je normalno živahen, normalno spi, pije in ima apetit, ga le opazujte in obiščite zdravnika, če se stanje ne izboljša v nekaj dneh ali se celo poslabša.

Kadar pa se vam zdi, da je otrok resno prizadet in bolan, ne odlašajte z obiskom zdravnika. Takoj ga morate obiskati tudi, če je otrok mlajši od treh mesecev ali če otrok z vročino tudi bruha, ima drisko in noče ali ne more piti, saj lahko pride do življenje ogrožajoče dehidracije.

Sredstva za zniževanje vročine lahko dobimo tudi brez recepta, zato jih starši pogosto dajo otroku, tudi ko še ni potrebe po njih. Vendar to lahko povzroči določene stranske učinke.

Imam vročino – kdaj k zdravniku?

Bolnikom s povišano telesno temperaturo, ki jo pokličejo, naša sogovornica običajno svetuje, naj čim več počivajo in naj popijejo veliko tekočine. Najbolje nesladkan ali z medom sladkan čaj, ki mu lahko dodajo limono. Jemanje zdravil, ki znižujejo telesno temperaturo, priporoči le ob zelo povišani telesni temperaturi.

“Če kljub omenjenim ukrepom v treh dneh ni izboljšanja, priporočam obisk v ambulanti. Prav tako svetujem, da pride bolnik k zdravniku tudi, če nima le vročine, ampak se tudi slabo počuti, ga boli glava, ga trga po kosteh, težko požira hrano in tekočino, bruha, ima drisko, težko diha …”

V nekaterih primerih povišane telesne temperature je treba k zdravniku takoj, in sicer če:

  • gre za dojenčka, mlajšega od šestih mesecev
  • ima otrok vročinske krče
  • ima bolnik tudi kronično bolezen pljuč, srca, sečil ali okvaro imunskega sistema
  • gre za starejšo osebo šibkega zdravja
  • ima oseba hude bolečine pri požiranju, bolečine pri dihanju
  • ima oseba hude bolečine v zobeh
  • ima znake, ki kažejo na resno okužbo: močan glavobol, otrdel tilnik, bruha, še posebej, če bruha in ima hkrati drisko, je zaspan, zmeden, ima močno boleče žrelo, boleča ušesa, hud kašelj, boleče ledvice, pekoče in pogosto mokrenje ali oboje
  • je oboleli prišel iz kake tropske države
  • je bil dalj časa na vročem soncu
  • gre za žensko po porodu
  • gre za bolnika po operaciji.

Vročina kahko jo izzove napor

Sogovornica pove tudi, da moramo ločiti dve obliki nastanka bolečine, ker je pri obeh način ukrepanja različen. Ena je vročina, ki nastane zaradi motenj središča za uravnavanje telesne temperature. Nastane pri okužbah, alergijah ali tumorjih. Znaki so: mrazenje, hladni udi, slabo počutje, glavobol, utrujenost in zaspanost. Bolnik naj počiva in uživa veliko tekočine. Tekočino naj pije večkrat na dan po malem. Temperaturo lahko znižamo z mlačno kopeljo ali tušem in mlačnimi ovitki. Če s temi ukrepi ne dosežemo učinkovitega znižanja telesne temperature, uporabimo sredstva za zniževanje le-te, na primer paracetamol pri otroku in acetilsalicilno kislino pri odraslih.

Druga je vročina (hipertermija), ki nastane zaradi motenega oddajanja telesne toplote v okolico, pri čemer deluje središče za nadzor temperature normalno. Ta vrsta vročine se pojavlja pri: velikih telesnih naporih, vročinski kapi, opeklinah, nekaterih boleznih ščitnice … Takega bolnika je treba nemudoma premestiti s sonca v hladen prostor, mora počivati, ponudimo mu vodo ali sadne sokove, priporočljivo je tuširanje ali kopanje v hladni vodi, svetuje sogovornica.

Vročina

Od okužb do raka

Vzrokov za vročino je torej veliko. Sogovornica našteje nekatere najpogostejše:

  • Okužbe z virusi, bakterijami, glivicami in zajedavci. Sem sodijo tudi prehladi, gripa, angina in pljučnica.
  • Predolgotrajna izpostavljenost soncu, ki privede do vročinske izčrpanosti, celo vročinske kapi.
  • Avtoimunske bolezni: revmatoidni artritis, avtoimunsko obolenje ščitnice, miastenija gravis, eritematozni lupus eritematodes, multipla skleroza …
  • Bolezni osrednjega živčevja: možganska krvavitev, tumorji na možganih in hrbtnem mozgu, poškodbe hrbtnega mozga.
  • Rak: primarni in zasevki.
  • Krvne bolezni: limfomi, levkemije …
  • Bolezni srca in ožilja: miokardni infarkt, pljučna embolija …
  • Bolezni prebavil: vnetje črevesja, alkoholni hepatitis itd.

Kdaj jo nižamo

“Ker je vročina za večino bolnikov neškodljiva in je hkrati tudi koristna, saj telo z njo premaguje povzročitelje bolezni v telesu, jo je le redko smiselno začeti takoj zniževati z zdravili. Sploh pa ne zmeraj in za vsako malenkost,” poudari prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. “Antipiretike priporočamo, če vročina presega 40 stopinj Celzija. Praviloma pa je ne znižujemo, če je pod 38,5 ali 39 stopinj Celzija, razen če so pri bolniku zaradi nje prisotni moteči spremljajoči znaki, kot je na primer hud glavobol. Seveda je stanje popolnoma drugačno, če je vročina bolnika zelo visoka. To je urgentno stanje, ki zahteva energično zniževanje!”

Poznamo več metod zniževanja povišane telesne temperature:

  • Počivamo oziroma se čim manj gibljemo.
  • Odstranimo pretople odeje.
  • Se preoblečemo v tanke spalne srajce ali pižame.
  • Prezračimo prostor.
  • Pijemo veliko tekočine. Najbolje tople čaje. Nikakor pa ne uživamo alkohola ali kave.
  • Bolnika hladimo z mokrimi in mrzlimi povoji, brisačami, rjuhami. Bolnika (tudi otroka) lahko oprhamo ali okopamo z mlačno vodo.
  • Vzamemo antipiretik. To so zdravila za zniževanje telesne temperature. Najbolj znana je acetilsalicilna kislina ali aspirin, ki ga pri otrocih do 16. leta ne uporabljamo, saj lahko povzroči resne zaplete, ki lahko vodijo v smrt. Prav tako ga ne smejo uživati bolniki, ki so preobčutljivi na zdravilo, ker imajo želodčne razjede ali razjede na dvanajstniku, nosečnice in doječe matere. Ti lahko uporabljajo zdravilo paracetomol. Antipiretike je treba jemati z veliko tekočine in redno, kot jih predpiše zdravnik.

“Ker so antipiretiki v prosti prodaji, naj povem, da jih ljudje prepogosto jedo. Vsako zdravilo ima namreč tudi stranske učinke. Če nekdo leta in leta vsak dan je aspirin, češ da se potem bolje počuti, mu na koncu lahko odpovejo ledvice in konča na dializi,” opozarja strokovnjakinja. Dodaja, da pri resnih okužbah lahko zdravniki predpišejo tudi antibiotik, ki ga morajo ljudje jemati toliko dni in tolikokrat na dan, kot svetuje zdravnik.