Atipična pljučnica: Počitek je nujen, a brez družbe

Atipična pljučnica letno prizadane kar nekaj ljudi, pred nekaj leti pa je bila prava poplava te bolezni. Strokovnjaka, pnevmologa doc. dr. Matjaža Fležarja, smo vprašali, ali to napoveduje več teh pljučnic tudi še v drugi polovici zime in spomladi.

Atipična pljučnica je drugačna zaradi atipičnega povzročitelja in atipičnega poteka. Zahteva tudi zdravljenje z drugačnimi antibiotiki.

Počasneje in manj tipično

Tipična bakterijska pljučnica se pojavi v nekaj urah, običajno s hitrim porastom telesne temperature, velikokrat nad 39 °C, včasih z mrzlico. Bolnika pesti splošno slabo počutje, hitro se lahko pojavi težje dihanje, vendar ne vedno. Kašelj se začne šele čez dan ali dva, izpljunek pa še pozneje, ko se vnetna tekočina začne izločati iz pljuč.

Povzročitelji atipičnih pljučnic niso tako agresivni, zato je potek bolezni praviloma počasnejši, opisuje sogovornik: »Za te pljučnice so pogosto značilna neenakomerno razporejena vnetna središča, ki v sebi nimajo toliko tekočine, kot je to značilno pri tipičnih pljučnicah. Zato ti bolniki po navadi kašljajo bolj suho, ne tako produktivno, izpljunka je zelo malo. Bolnik se sprva nekaj dni slabo počuti, lahko boleha s prehladnimi znaki, morda ga peče grlo, lahko izgubi glas. Visok porast telesne temperature ali mrzlica se pojavita zelo redko, se pa lahko takšno stanje z minimalnim zvišanjem temperature vleče več dni, tudi tednov. Zato bolniki po pomoč praviloma pridejo pozneje.«

Atipična pljučnica simptomi in posledice

Diagnoza šele z rentgenom

Tipično bakterijsko pljučnico družinski zdravnik hitro sliši, zato za uvedbo zdravil včasih niti ne potrebuje laboratorijske preiskave. Drugače je pri atipični pljučnici, s slušalkami jo je mogoče tudi »spregledati«, pove strokovnjak. Atipična pljučnica se rada »skrije« tudi v krvi. Vnetni protein CRP je pri tipični pljučnici vedno zvišan, torej višji od 100 mg/l, pri atipični pa največkrat podoben kot pri viroznih okužbah, torej manj kot 100 mg/l. Prav tako je manj izrazito povečanje levkocitov. Osnovna diagnostična preiskava je tako rentgensko slikanje pljuč, kjer se obe vrsti pljučnice jasno vidita. »Včasih nas rentgenska slika prav preseneti, saj pogosto vidimo še več zasenčenih predelov pljuč, kot bi jih pričakovali, ker jih med samim kliničnim pregledom ne zaznamo,« poudari doc. dr. Fležar.

Če nimamo hujših težav, nas veliko rajši počaka doma, da bo boljše, in se nam mudi (spet) k zdravniku. Kdaj to ni več pametno? »Seveda vsakogar, ki pride k zdravniku zaradi kašlja, ni smiselno takoj poslati na rentgensko slikanje pljuč. Po navadi zdravnik počaka nekaj dni in stanje zdravi kot virozo. Če gre na slabše, je treba takoj nazaj, prav tako, če po tednu dni počitka ni boljše. Takrat pa je treba na slikanje.« Takojšnjo obravnavo potrebujejo bolniki, ki so zelo prizadeti, torej težko in hitro dihajo, se jim vrti, so zmedeni ali imajo že prizadete tudi druge organe.

Ne »predihati«, ampak preležati

Pljučnice, tako tipične kot tudi atipične, ni nujno potrebno zdraviti z antibiotiki, saj je organizem pri večini med nami sposoben sam premagati bakterijo. Če je takoj jasno, da tega ne zmore, je antibiotik nujen. Prav pri atipičnih pljučnicah, ki jih zdravnik pogosto ugotovi pozneje, tudi šele čez nekaj tednov, ko aktivnega izločanja bakterije ni več, pa tako pozna uvedba antibiotika ni več smiselna, še pojasni doc. dr. Fležar: »Če namreč organizmu samemu ne bi uspelo, bi se stanje hitro hudo poslabšalo.«

Zlato pravilo zdravljenja pljučnic je počitek in dovolj tekočine, še dodaja sogovornik: »Vsaka pljučnica zahteva počitek, tako tipična kot tudi atipična pljučnica, ne glede na to, ali jo zdravimo z antibiotiki ali ne. Pljučnica namreč vedno pomeni obremenitev vseh organov. Nikakor ne velja še vedno pogosta laična trditev, da je treba recimo v hribe, da se jo bomo premigali, prepotili in predihali. Ne, treba jo je prepočivati ob dovolj tekočine. To pomeni, da mora biti naš urin svetel in da naj ga izločimo najmanj 800 ml dnevno. Glede vnosa tekočine – ni pomembno, katera tekočina je to, niti ni nujno, da je le vroča ali topla. Le alkohol ne sme biti.« Okrevanje pri obeh vrstah pljučnice traja najmanj štiri tedne, saj pljuča potrebujejo toliko časa, da se izčistijo.

Kako pomembno je dosledno jemanje antibiotikov, smo še vprašali doc. dr. Fležarja. »Pri atipičnih pljučnicah antibiotik vzamemo enkrat dnevno. Pri tako velikem časovnem razponu ena ura zamude ne pomeni hujšega. Pri tipičnih pljučnicah, ko jih jemljemo trikrat ali štirikrat dnevno, pa vsaka zamujena ura veliko pomeni.« Prav tako pomembno je, da antibiotikov ne jemljemo z drugimi zdravili zaradi možnosti součinkovanja. »Zlasti morajo biti na to pozorni kronični bolniki, ki že imajo redno terapijo zaradi drugih težav. Če ta zdravila jemljejo, denimo, zjutraj, naj antibiotik vzamejo vsaj dve uri pozneje.«

dr. Matjaž Fležar
»Zaradi prebolele (atipične) pljučnice nismo bolj ogroženi za gripo, saj ta virusna okužba poteka drugače. Težava pa utegne biti to sezono pretoplo vreme, ko mraz ne uniči povzročiteljev pljučnic. Namreč, če za gripo zbolimo, ko še prebolevamo pljučnico in se naš organizem še ni postavil na noge, imamo več verjetnosti, da bo gripa pri nas potekala težje,« pravi doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. internist pnevmolog, direktor Klinike Golnik.

Zmedenost je lahko znak

Je vaš najstarejši član družine nenadoma postal zelo zmeden, tako rekoč prek noči dementen? Tudi to lahko opozarja, da je vzrok za težave pljučnica, ki zahteva takojšnjo strokovno obravnavo. »Zlasti pri zelo starih bolnikih s pljučnico delovanje pljuč sprva niti ni glavna težava. Tudi visoke temperature pogosto nimajo. Morda so najprej zelo zmedeni, izgubljeni, potem pa kar nenadoma obležijo. Takoj potrebujejo zdravnika.« Nenadna in nenavadna zadihanost, ko recimo ne zmoremo več prehoditi nekaj stopnic, ne da bi bili močno zadihani, pa lahko pokaže, da je tudi atipična pljučnica zajela večji del pljuč. »Če odrasla oseba vdihne več kot dvajsetkrat v minuti, je to znak, da je v stiski.«

Večino pljučnic, tako tipičnih kot tudi atipičnih, pozdravimo doma. Približno 20 odstotkov bolnikov s pljučnico pa potrebuje hospitalizacijo. V bolnišnici jim praviloma dodajajo kisik zaradi oteženega dihanja, nadomeščajo tekočino zaradi dehidracije in uvedejo antibiotik neposredno v žilo za hitrejše učinkovanje in boljšo absorpcijo zdravila. Včasih tudi atipična pljučnica poteka zelo težko in bolnik ne zmore več samostojno dihati. Tak potrebuje umetno ventilacijo do izboljšanja stanja. V povprečju bolniki z zunajbolnišnično pljučnico ostanejo v bolnišnici teden dni.

Otrok s pljučnico

Za atipične pljučnice, zlasti mikoplazme, je značilno, da se širijo v zaprtih kolektivih, torej v podjetjih, šolah in vrtcih, pa v tudi prenapolnjenih nakupovalnih centrih. V prvih dneh so zelo nalezljive, zato je na mestu premislek, ali naj otroke pazijo babice in dedki, ki so zaradi starosti bolj občutljivi in pri katerih bolezen lahko poteka težje, ali kdo drug, opozarja doc. dr. Fležar: »Največ bolnikov z atipičnimi pljučnicami je mlajših od 20 let. Najpogostejši prenos povzročitelja je prek rok, manj prek kapljic. Zato sta higiena in razkuževanje zelo pomembna. Doma pripravimo posebno brisačo za roke za bolnega člana, pri roki naj bo razkužilo za kljuke in površine, ki se jih pogosto dotakne. Posebej pa pazimo na starejše, že morebitne kronične bolnike.« Če bolnega otroka vendarle pazijo stari starši, naj bodo pozorni na zadostno razdaljo in naj ga ne imajo kar naprej »v naročju«. V dveh dneh po uvedbi zdravljenja kužnost mine.

Sicer pa pravila, pri kom bo pljučnica – tipična ali atipična – potekala lažje, pri kom pa težje, ni. Vse je odvisno o zmogljivosti imunskega sistema vsakega posameznika, še pojasni doc. dr. Matjaž Fležar.

Kaj je atipična pljučnica?

Za bakterijsko pljučnico oziroma vnetjem pljuč zbolimo, ko v pljučni parenhim vdrejo bakterije. To se lahko zgodi aerogeno oziroma skozi vdihan zrak ali po krvi. Mikoplazma pnevmonije je najpogostejši izoliran atipični povzročitelj pljučnice. Vedno ga vdahnemo. Ta bakterija je neobčutljiva na običajne antibiotike in jo je treba zdraviti s tako imenovanimi makrolidnimi antibiotiki oziroma kinoloni zadnjih generacij. Na okužbo se odzivamo različno, bakterija pa poleg pljučnice lahko povzroči tudi vnetje bobniča ali sinusov oziroma prizadene kateri koli organ, kjer se začne razmnoževati.

Povejte svoje mnenje - kometirajte