Ker nežna koža majhnih otrok še ni povsem zrela, je potek okužb kože lahko nekoliko drugačen kot pri mladoletnikih in odraslih. Ker so okužbe otroške kože lahko prenosljive, je ob sumu na kakršno koli okužbo vedno potreben skrben pregled celotne kože otroka in drugih družinskih članov. Ob nanašanju različnih zdravilnih učinkovin na površino kože pa moramo vedno pomisliti tudi na možne sistemske stranske učinke zdravilnih učinkovin, in sicer zaradi povečane absorpcije zdravilne učinkovine skozi nežno otroško kožo. Zato je pri nanašanju različnih učinkovin na otrokovo kožo resnično potrebna previdnost.
Najpogostejši povzročitelji okužb kože pri majhnih otrocih so virusi, bakterije, glivice in nekateri paraziti.
Virusne okužbe kože
Bradavice
So posledica virusne okužbe povrhnjice kože z nekaterimi serotipi humanih papiloma virusov (HPV), kamor vstopijo prek majhnih poškodb kože. Prenašajo se z neposrednim stikom in z okuženimi predmeti, lahko pa prenašamo okužbo tudi s praskanjem z enega dela telesa na drugega. Bradavice so ena najpogostejših kožnih okužb oziroma kožnih obolenj nasploh. Najpogosteje se pojavijo pri otrocih in mladostnikih.
Na koži se lahko pojavijo v različnih oblikah. Na rokah se običajno razvijejo tako imenovane navadne bradavice (vulgarne bradavice) v obliki zadebeljenih in luščečih bunčic. Če so locirane v obnohtju, so lahko zelo boleče.
Na podplatu se razvijejo tako imenovane plantarne bradavice, ki lahko povzročajo bolečine pri hoji in so včasih zelo obširne in trdovratne za zdravljenje.
Pri otrocih se neredko na obrazu, redkeje pa na hrbtišču rok pojavijo ploščate bradavice v obliki ploščatih bunčic svetlorjave barve ali barve okolišne kože.
Na obrazu se pri otrocih pogosto pojavijo tudi nitaste (filiformne) bradavice, predvsem na nosu, vekah in ustnicah.
Približno dve tretjini bradavic spontano izzveni nekje v dveh letih. Otrokov imunski odgovor ima pomembno vlogo pri ozdravitvi bradavice, zato ni pričakovati spontane ozdravitve pri imunsko oslabljenih otrocih in otrocih, ki sočasno prebolevajo kako drugo bolezen.
Bradavice najpogosteje zdravimo s pomrzovanjem s tekočim dušikom, ki povzroči omrzlino okuženih celic in nespecifično stimulacijo imunskega sistema. Bradavice lahko zdravimo tudi s tako imenovanimi keratolitiki – snovmi, ki zmehčajo in odluščijo poroženelo plast –, na primer 15- do 20-odstotno salicilno kislino v ustrezni podlagi (na primer belem vazelinu). V trdovratnejših primerih je uspešno zdravljenje z lokalnim citostatikom 5-fluorouracilom v kombinaciji s keratolitiki. Kirurško zdravljenje se opušča.
Na obrazu se izogibamo agresivnemu zdravljenju ploščatih bradavic, ker bi lahko povzročilo nastanek brazgotin, zato pogosteje kot z zmrzovanjem zdravimo s tretioninom (derivat vitamina A) v kremi ali gelu. Kadar so bradavice zelo odporne proti zdravljenju, je potreben pregled pri dermatologu, da izključi morebitne kožne tumorje.
Moluske
Povzroča jih virus Molluscum contagiosum. Najpogosteje se pojavijo pri otrocih med 3. in 10. letom starosti. Prenašajo se z neposrednim dotikom in s praskanjem. Kažejo se v obliki rožnatih ali voščenih bunčic, ki so centralno nekoliko ugreznjene, najpogosteje na obrazu, v pazduhah in dimljah. Pri otrocih z atopičnim dermatitisom in imunsko oslabljenih otrocih so lahko zelo razširjene in zelo številčne.
Možna je spontana ozdravitev v nekaj tednih ali mesecih, če je otrok sicer zdrav.
Moluske najpogosteje odstranjujemo s posebno ostro žličko po predhodnem nanosu lokalnega anestetika v kremi ali z blagim pomrzovanjem. Lahko zdravimo tudi s 5-odstotno raztopino kalijevega hidroksida, ki povzroči razkroj okuženih celic in stimulira imunski odziv. Uporablja se lahko do vnetnega odziva kože oziroma največ 14 dni.
Okužba z virusom Herpes simplex
Ob prvem stiku z virusom Herpes simplex 1 (HSV 1) v otroštvu se običajno pojavi herpetično vnetje ustne sluznice in dlesni. Otrok se okuži od drugega otroka v vrtcu, bratca, sestrice ali odrasle osebe s herpetičnim izpuščajem.
Približno 2 do 7 dni po okužbi začne otrok odklanjati hrano, se slini in joka. Na ustni sluznici se pojavijo drobni mehurčki in zelo boleče drobne erozije, pokrite z rumenkastimi oblogami, ki se lahko razširijo na ustnice in okolišno kožo. Značilen je neprijeten zadah iz ust in povečane, boleče vratne bezgavke. Med laiki je obolenje poznano pod imenom »slinavka«. Če otrok sesa prst, se lahko okužba prenese na obnohtje, ki postane pordelo in posuto z mehurčki.
Bolezen ima običajno dobro prognozo in spontano izzveni v enem do dveh tednih. Pri otrocih, ki ne bolehajo za kako pridruženo boleznijo, zadošča izpiranje ust s kamilicami ali z lokalnim antiseptikom.
Otrok naj uživa dovolj tekočine in lažjo, tekočo hrano. Včasih predpišemo lokalni anestetik. Osebe, ki prebolevajo herpetično okužbo (na primer herpetični izpuščaj na ustnicah), naj ne negujejo dojenčkov in majhnih otrok. V težjih primerih in ob sistemski prizadetosti je potrebno zdravljenje v bolnišnici s sistemskimi protivirusnimi zdravili. Ker se okužba širi kapljično, lahko nastanejo manjše epidemije znotraj jasli in vrtcev.
Norice
Norice so posledica primarne okužbe z virusom Varicella zoster oziroma virusom noric, ki prav tako sodi med viruse herpesa. Norice so precej pogoste med otroki do 10. leta starosti. Virus se prenaša kapljično in s stikom z mehurčkom. Po inkubaciji, ki traja od 2 do 3 tedne, otrok dobi vročino, se slabo počuti in ima blago vnetje očesnih veznic in dihal. Izpuščaj se najpogosteje najprej pojavi na obrazu in v lasišču, pozneje pa lahko tudi drugje po telesu. Značilne so rdeče lise in mehurčki, ki močno srbijo in se po nekaj dneh posušijo. Krastice odpadejo v nekaj tednih. Značilne so tudi povečane bezgavke v zatilju. Otrok je kužen 1 do 2 dni pred pojavom izpuščaja in dokler se mehurčki ne posušijo.
Pomembno je, da se otrok čim manj praska, da ne pride do sekundarne bakterijske okužbe in posledično do ugreznjenih brazgotin. Potreben je počitek in dovolj tekočine. Srbenje zmanjšamo s sistemskimi antihistaminiki. Na kožo lahko nanesemo cinkov tekoči puder in raztopine ali kreme s snovmi, ki zmanjšajo srbenje (antipuritiki), na primer 1- do 5-odstotnim mentolom. Omenjena zdravila so v lekarnah na voljo brez recepta.
V primeru sekundarne okužbe zdravimo z antibiotičnimi kremami. V težjih primerih se predpiše protivirusno zdravilo aciklovir sistemsko. V primeru težjega poteka je treba otroka napotiti k infektologu.
Bakterijske okužbe kože
Otrokova koža se z mikrobi okuži že v porodnem kanalu, zato imamo vse življenje na koži prisotno določeno količino neškodljivih mikrobov, ki ščitijo kožo pred okužbo s škodljivimi mikroorganizmi. Okužbe kože povzročajo tako imenovane piogene bakterije, ki povzročajo gnojenje, zato jih imenujemo piodermije kože.
Najpogostejša povzročitelja bakterijskih okužb kože sta zlati stafilokok in betahemolitični streptokok skupine A, ki se običajno nahaja v nosu in žrelu. Okužba se prenaša neposredno, z izločki, s praskanjem ali z brisačami.
Impetigo
Najpogosteje se pojavi pri otrocih v poletnih in jesenskih mesecih, lahko pa se pojavi tudi v preostalem delu leta. Prenaša se s kontaktom ali prek okuženih predmetov. Lahko se pojavi pri večjem številu družinskih članov ali večjem številu otrok v šoli ali vrtcu.
Običajno se na obrazu zaradi neposrednega širjenja nosnega izločka ali kje drugje po koži pojavijo bistri ali gnojni mehurčki, ki počijo in nastanejo zeleno-rjave ali rumenkaste kraste.
Včasih je prisotno tudi sočasno vnetje z erozijami v kotičkih ust.
Debele kraste zmehčamo z oljnimi oblogami (na primer z olivnim oljem) in jih nato previdno mehansko odstranimo s pincetami. Skozi kraste namreč zdravilne učinkovine slabo prehajajo. Sveže mehurje odpremo s sterilnimi škarjami in apliciramo obkladke s fiziološko raztopino. Zdravimo z lokalnimi antibiotiki v kremah. Sistemsko zdravimo le pri zelo obširnih oblikah, prizadetosti bezgavk in znakih sistemske okužbe.
Perianalni streptokokni dermatitis
Pri majhnih otrocih, predvsem moškega spola, se lahko perianalno pojavi rdečina z bolečimi erozijami in razpokami. Prvi znak je običajno ta, da otrok zadržuje blato, saj je odvajanje precej boleče. Povzročitelj je streptokok, ki se je najverjetneje prenesel z rokami in s praskanjem iz nosu.
Zdravimo z obkladki, lokalnim antibiotikom v kremi in sistemsko s penicilinom v sirupu oziroma tabletah od 2 do 3 tedne.
Folikulitis
Značilni so drobni gnojni mehurčki v predelu lasnih izvodil po okončinah in pri majhnih otrocih lahko tudi po lasišču zaradi okužbe epidermalnega dela dlačnega mešička. Nastanek folikulitisa pospešuje povečano potenje in tesna oblačila.
Gnojne mehurčke odpremo s sterilno iglo ali z vrhom skalpela in nato apliciramo antibiotično kremo ali antiseptično raztopino. Zelo redko je potrebno sistemsko zdravljenje.
Glivične okužbe kože
Okužbe kože povzroča dvoje vrst glivic: dermatofiti in kvasovke. Okužbe z dermatofiti imenujemo s skupnim imenom tinea in jih poimenujemo po lokalizaciji prizadetosti kože.
Kožne spremembe pri otrocih povzročajo dermatofiti iz rodu Microsporum, Trichophyton in Epidermophyton. Prenašajo se z neposrednim stikom z okuženo osebo ali živaljo ali prek predmetov, kontaminiranih s kožnimi luskami, na primer brisač, glavnikov ipd. Možne so okužbe v bazenih in ob skupinskih igrah. Za potrditev okužbe je potreben mikološki pregled. Lahko se okužijo tudi s stikom z okuženo zemljo.
Na neporasli koži so ob glivični okužbi kože vidna rožnata žarišča s poudarjenim luščečim robom in svetlejšo notranjostjo žarišča.
Za okužbo lasišča so občutljivi predvsem majhni otroci, kjer lojnice še niso dejavne (zaščitno delovanje loja). V lasišču so vidna manjša rožnata žarišča z neenakomerno odlomljenimi lasmi nekaj milimetrov nad površino kože.
V primeru nezdravljene povrhnje okužbe lasišča, slabše odpornosti ali agresivnejših povzročiteljev se lahko pojavi globoka okužba lasišča z močno vnetimi žarišči z iztekanjem gnoja.
V primeru manjših žarišč na neporasli koži običajno zadošča zdravljenje z lokalnimi antimikotiki v kremah od 3 do 4 tedne, v primeru obširnejših žarišč pa zdravimo s sistemskimi zdravili. Okužbo lasišča vedno zdravimo sočasno s sistemskimi antimikotiki in lokalno z antimikotičnimi kremami, saj zdravljenje samo z antimikotičnimi kremami ne zadošča. Pri tem lasišče otroka obrijemo, da ne spregledamo manjših žarišč in ne povzročimo ponovne okužbe.
Mikrosporija
V toplejših mesecih je pogosta mikrosporija, ki jo povzroča okužba z glivico Microsporum canis. Vir okužbe so običajno potepuške mačke, manjkrat psi, lahko pa so tudi navidezno zdrave živali. Po koži so vidna značilna rožnata žarišča s poudarjenim robom. Pri majhnih otrocih je vedno treba pregledati tudi lasišče.
V primeru manjšega števila manjših žarišč zadošča lokalno zdravljenje in dosledno pokrivanje žarišč, medtem ko v primeru obsežnejših žarišč in ob okužbi lasišča predpišemo tudi sistemske antimikotike za vsaj 4 tedne. Odsvetuje se udeležba pri telesni vzgoji in vseh skupinskih športih ter plavanje v bazenih do prvega negativnega mikološkega izvida.
Natančno je treba pregledati vse družinske člane oziroma otroke, s katerimi je bil okuženi v stiku, in opraviti pregled živali pri veterinarju.
Druge okužbe
Okužbe nohtov z glivicami (onihomikoze) so pri dojenčkih in majhnih otrocih redke. Če je prizadeta manjša površina nohta, zadošča lokalno zdravljenje, sicer je potrebno sistemsko zdravljenje z antimikotiki.
Okužbe s kvasovkami iz rodu Candida, predvsem C. albicans, so pri dojenčkih pogoste. Dovzetnost poveča prebolevanje okužb in jemanje antibiotikov. Novorojenčki se običajno okužijo med porodom. Najpogosteje se okužbe s kvasovkami v prvih tednih kažejo v obliki kandidoznega vnetja ustne sluznice, bolj poznanim pod imenom sor, in z vnetjem kože pod plenico. Vnete so lahko tudi kožne gube. Sor se kaže z belkastimi oblogami na pordeli ustni sluznici in sluznici jezika. Zdravimo z lokalnimi antimikotiki v suspenzijah, raztopinah ali gelu od 10 do 14 dni. Prizadeto kožo zdravimo z antimikotiki v kremah. V obširnejših primerih zdravimo s sistemskimi zdravili.
Okužbe kože s paraziti
Naglavne uši
Povzroča jo naglavna uš Pediculus humanus, ki se prenaša z osebnimi stiki, glavniki, s pokrivali, z brisačami in igračami. Okuži se lahko tudi čisto lasišče in neredke so manjše epidemije v šolah in vrtcih. Bolj vidna od same uši so jajčeca (gnide), zlasti za uhlji. Ugrizi uši so srbeči. V lasišču vidimo srbeče bunčice, ki so pogosto razpraskane s pridruženo sekundarno bakterijsko okužbo.
Zdravilo izbora za naglavno uš je šampon z 1-odstotnim permetrinom. Na voljo so tudi šamponi z oljnimi snovmi, ki uš zadušijo. Po umivanju je treba lase prečesati z gostim glavnikom. Za odstranjevanje gnid se svetuje tudi izpiranje lasišča z raztopino tople vode in kisa v razmerju 2:1.
Skrbno je treba pregledati vse osebe, ki so bile v stiku z okuženim, predmete pa oprati, razkužiti oziroma prezračiti.
Garje
Povzroča jih pršica Sarcoptes scabiei. Okužba se prenaša z osebnim stikom, ležanjem v skupni postelji, odejami ali oblačili. Inkubacijska doba je ob primarni okužbi od 3 do 6 tednov, ob ponovni okužbi pa 24 ur. Značilno je srbenje, ki se močno okrepi v toplem okolju, predvsem ponoči v postelji.
Po koži so vidni nekaj milimetrov dolgi rdečerjavi rovčki in bunčice, predvsem med prsti rok, upogibnih straneh zapestij in komolcev, po sprednji pazdušni gubi, okoli pasu popka, okoli prsnih bradavic, po gluteusih, stegnih, gležnjih in pri fantih tudi po spolovilu. Pri dojenčkih in majhnih otrocih se lahko pojavi izpuščaj tudi po obrazu, dlaneh in podplatih.
Nekaj tednov po uspešnem zdravljenju se lahko pri manjših otrocih pojavijo večje bunčice ali vozliči v pazduhah, dimljah in spolovilu, ki so verjetno odraz imunske reakcije na antigene razpadlih parazitov in ne več okužbe same. Ob srbeči otroški koži je treba pomisliti tudi na garje.
Zdravimo sočasno vse družinske člane oziroma osebe, ki so bile z okuženim v kontaktu. Majhne otroke mažemo tudi po obrazu in glavi. Pri majhnih otrocih zdravimo s 6-odstotnim salicilnim vazelinom in 5-odstotnim permetrinom. Pri dojenčkih, mlajših od enega leta, je primerna le 2,5-odstotna permetrin krema. Ob tem se je treba skopati, zamenjati posteljnino, razkužiti oziroma prezračiti okužene predmete, saj pršica ne preživi brez hrane več kot nekaj dni.