Kaj je zakisanost telesa? Kislo-bazično ravnovesje v telesu je izredno pomembno za pravilno delovanje vseh organskih sistemov. Kljub izredni pomembnosti pa se večinoma s tem ne ukvarjamo. Verjetno zato, ker je to manj znani del našega zdravja in ker nam v zvezi s tem tudi zdravniki ne dajejo prav nobenih priporočil. Vendar je to neravnovesje povezano z nastankom in slabšanjem marsikatere bolezni.
Kislo-bazično ravnovesje zagotavlja zdravo okolje za delovanje vseh celic v telesu. Nekatere celice potrebujejo le nekoliko bolj, druge malce manj bazično okolje, večinoma pa mora biti prilagojeno njihovim potrebam. Če ni, imajo težave s sprejemanjem hrane in kisika, ne morejo uporabiti vseh hranil, ki jih dobijo, mineralov in tistega, kar potrebujejo za energijo. Najbolj pogost in tudi prvi znak kislo bazičnega (znanega tudi kot pH) neravnovesja je stalna utrujenost. Le kdo je ne pozna? Sindrom kronične utrujenosti, ki je, tako vsaj pravijo ocene, bolj pogost pri ženskah kot pri moških, je večinoma posledica prekislega okolja v telesu. To je, kot rečeno, prvi in zanesljivi znak, da je treba poskrbeti za pH ravnovesje.
Sicer pa strokovnjaki navajajo cel kup bolezni, ki so lahko posledica pH neravnovesja oziroma prevelike kislosti: prevelika telesna teža in z njo povezane zdravstvene težave, alergije, preobčutljivosti na nekatere vrste hrane, motnje razpoloženja, glavoboli, migrene, težave z zbranostjo, spominom, zmedenost, vrtoglavica, visok holesterol, osteoporoza, bolezni ledvic, vaginalne okužbe, težavne menstruacije, impotenca, neplodnost, bolezni prostate, srbenje zadnjika, pogoste okužbe sečil, težave pri odvajanju vode (tudi nujno uriniranje), sluz v dihalih, stalno kašljanje, boleče grlo in ušesa, astma, težave z vidom, vse vrste težav s kožo in tudi rakave bolezni. Seznam je verjetno še precej obširnejši.
Kaj je pH vrednost?
Človeško telo je v večjem delu (70 odstotkov) sestavljeno iz vode. Zato tudi vsebuje vse mogoče raztopine, ki so bolj ali manj kisle. Kislo bazično ravnovesje ali pH (potential of Hydrogen, kar pomeni vsebnost vodika) je mera, s katero označujemo kislost ali bazičnost raztopine, kar pomeni tudi razmerje med pozitivnimi (ti tvorijo kislino) in negativnimi ioni (tvorijo bazično, alkalno); pH katerekoli raztopine je mera za koncentracijo vodikovih ionov. Višji kot je pH, bolj je tekočina bazična in več kisika vsebuje. Nižji pH pomeni bolj kislo tekočino, ki vsebuje manj kisika. Lestvica pH je od nič do 14, vmesna stopnja, torej sedem, pomeni, da je pH nevtralen. Vse vrednosti, ki so pod sedem, pomenijo kislost, nad sedem pa bazičnost. Človeška kri naj bi bila rahlo bazična (med 7,35 in 7,45). Kar je pod to vrednostjo ali nad njo, že lahko napoveduje bolezen.
Če je pH krvi pod 6,8 ali nad 7,8, celice ne morejo več delovati. Zato si telo ves čas prizadeva ohranjati pH ravnovesje. Ravno pri tem prizadevanju se dogajajo procesi, ki nas pripeljejo v bolezen. Na primer v debelost. Eden od najbolj znanih strokovnjakov za procese, povezane s pH neravnovesjem v telesu, dr. Robert O. Young (njegova knjiga The pH Miracle oziroma Čudež pHja je mnogim dobesedno spremenila življenje), razlaga povezavo med preveliko kislostjo v telesu in debelostjo takole: »Za odvečne kilograme lahko krivite stanje v vašem telesu, ki je prekislo. Telo ustvarja maščobne celice, da bi z njimi odpravilo kisline in s tem zavarovalo vitalne organe. Na nek način vam ta maščoba rešuje življenje. Toda to je tudi razlog, zakaj si telo krčevito prizadeva, da je ne bi izgubilo. Če jeste in pijete hrano, ki deluje bazično, telo maščobe ne bo več potrebovalo za odpravljanje kislin, zato jo boste lahko izgubili.«
Kot pravi dr. Young v nadaljevanju, odvečna teža povzroča telesu dodatne težave, ker tvori novo kislino in ustvarja začarani krog, kajti to kislino je treba umakniti od pomembnih organov, zato se ustvarjajo nove maščobe … Povečana telesna teža je povezana tudi z bakterijami, glivami kvasovkami in drugimi mikroorganizmi, ki se razrastejo v takem okolju in se vmešavajo v poskus telesa, da bi ustvarilo bolj bazično okolje in tudi v prebavo hrane. S tem telo ne dobiva potrebnih hranil, ker jih ne more vsrkati, vi pa čutite stalno lakoto, zato se kilogrami še naprej kopičijo. Mikroorganizmi niso težava le sami po sebi, pač pa tvorijo tako imenovane ekso- (strupi, ki jih sproščajo bakterije) in mikotoksine (strupi, ki jih sproščajo glivice in plesni). Kri, polna teh strupov, potuje v jetra, ki naj bi strupe odstranila (razstrupljanje). To pa je za jetra dodatna obremenitev, zaradi katere ne morejo dovolj dobro opraviti vseh nalog, na primer učinkovito presnoviti maščobe in sladkorje.
Zmešnjava v neuravnovešenem okolju v telesu pošteno utrudi nadledvični žlezi, posledica pa je nizka raven energije, kar dodatno prispeva k povečevanju telesne teže. Verjetno je v ta proces vmešana tudi utrujena žleza ščitnica, ki naj bi nadzorovala presnovo. Vsi ti procesi povzročajo, da je še lažje pridobiti odvečne kilograme in da se jih je še težje znebiti. Temu sledijo težave v prebavi (vseh vrst) in na koncu še depresija, ki stanje samo poslabša.
Alergije in rak
Z alergijami, ki pestijo vse več ljudi, ni dosti drugače. Strupi, ki jih sproščajo preveč razmnoženi mikroorganizmi v že sicer prekislem okolju, prispevajo k nastanku alergij. Ti strupi ogrožajo imunski sistem, saj ga stalno silijo k delu, zato je iztrošen. To je podobno, kot da bi prizadevno čistili hišo, na drugi strani pa bi skozi okna stalno prihajala nova in nova umazanija. Vzdraženje in vnetje, ki ga povzroča določena hrana, snovi v zraku ali kemikalije, navadno imenujemo seneni nahod, alergija, preobčutljivost na snovi v okolju ali na hrano. Bolečine, otekline, stalno solzne oči, nos, iz katerega se cedi, izpuščaji, vse to so znaki, da si telo prizadeva odstraniti kisle strupe. Dr. Young zatrjuje, da lahko z bazično prehrano in življenjskim slogom alergije v celoti izginejo. Seznam jedi, ki najpogosteje povzročajo alergijske in kislinske reakcije, je: mleko in mlečni izdelki, meso in morski sadeži, vse oblike sladkorja, kis, gobe in alge, zemeljski oreški (arašidi) in olje iz teh oreškov, koruza, fermentirana živila, kot sta sojina omaka in miso, jajca ter alkohol.
Dr.Young podrobneje opisuje, kako pH neravnovesje povzroča mnogo bolezenskih procesov, a ustavimo se le še pri tvorbi rakavih celic. Te celice so bile nekoč zdrave, rakave so postale zaradi poškodbe. So simptom, znak kislosti. Z drugimi besedami, ko so zdrave celice poškodovane zaradi prehranskih in presnovljenih kislin, postanejo rakave. Več kot imamo kislin v telesu, več je nevarnosti, da se bo začelo razraščati rakavo tkivo. Zdrave celice v telesu si prizadevajo za rahlo, srednje in visoko bazičnost, od 7,3 do 11. Ne prenesejo niti rahlo kislega stanja. Rakave celice pa si prizadevajo ravno narobe, za kislo stanje z vrednostjo 5,5. Rakave celice postanejo »speče«, če je pH rahlo nad 7,365, in se spremenijo nazaj v mikro organizem ali pa odmrejo, če je pH 8,5. Če torej hočemo preprečiti raka ali pa telesu pomagati, da se ga znebi, je treba v vsako poro življenja vnesti bazični princip. To pomeni, da je treba jesti hrano, ki bo v telesu delovala bazično, piti pravo pijačo in se tudi gibati ter misliti tako, da se bo vzpostavilo pH ravnovesje. Nekatere vrste hrana nas varuje pred nastankom rakavih celic, druga vrsta pa spodbuja njihov nastanek. Že do zdaj je bilo znano, da hrana, ki vsebuje antioksidante, na primer vitamina C in E, beta karoten, selen ter amino kislina glutation, varujejo pred rakom. Toda pri tem se rado pozablja, da je hrana, ki omogoča zdravje telesa, samo bazična hrana. Hrana, ki škoduje, je kisla.
Ne gre za hrano kislega okusa
Kaj vse to pomeni? Predvsem je treba vedeti, da ne gre za hrano, ki je kislega okusa. Pač pa za hrano, ki deluje kislo, ko jo naš organizem presnovi. Mnogim se zdi neverjetno, da sodi na primer limona med tiste vrste živil, ki deluje bazično. Kako, če pa je po okusu kisla? Ko se presnovi, je bazična. Zato je med prvimi pravili, ki bi jih morali upoštevati, če hočemo vzpostaviti kislo-bazično ravnovesje, ta, da v vodo, ki jo pijemo, kanemo limonin sok. Za človeka, ki tehta do 70 kilogramov, velja, da bi moral popiti liter vode s sokom ene limone na dan. Za človeka, ki je težji od 70 kilogramov, pa velja, da bi moral popiti liter ali več vode s sokom dveh limon. Seveda tej vodi ne smemo dodajati sladkorja, ker je potem vse zaman. Sladkor sodi med tista živila, ki delujejo izrazito kislo, in naredi največ škode, in to že mladim ljudem.
Sistem bazične prehrane temelji na principu, ki ga je dr. Young imenoval COWS ali po naše krave. Vendar s kravami nima nobene povezave. Gre za kratico, ki pomeni C kot klorofil, O kot olja, maščobe, W kot voda in S kot sol. To pomeni, da je treba jesti hrano, ki vsebuje veliko klorofila (in si pomagati tudi s prehranskimi dodatki klorofila), uživati je treba izključno najboljše maščobe, brez katerih telo ne more dobro delovati, in uživati dobro sol.
Klorofil in maščobe
Klorofil je zeleno barvilo, ki ga vsebujejo rastline. Največ ga dobimo v različnih travah. To seveda ne pomeni, da je treba jesti travo, pač pa lahko pijemo sok pšenične trave. Kar zadeva klorofil, bodo potrebni ustrezni prehranski dodatki poleg tega, da jemo veliko zelene zelenjave, ki mora biti surova ali pa zgolj rahlo kuhana, da se ne uničijo vse koristne sestavine. Za tiste, ki so bolni in potrebujejo strožje ukrepe, pa vsekakor velja, da potrebujejo klorofil v okviru prehranskega dodatka. Klorofil namreč vsebuje vse nujno potrebne vitamine, predvsem B kompleks. Vsebuje pa tudi posebno snov, laetril (dobimo jo tudi v mareličnih peškah), znano po tem, da jo nekatere alternativne klinike uporabljajo za zdravljenje raka. Laetril deluje protimokrobno, uničuje mikroorganizme, ki sproščajo strupene snovi.
Med dobra olja sodijo hladno stisnjeno deviško olivno olje, laneno, konopljino, svetlinovo, olje iz grozdnih pečk in olje borage ali zvezdne rože, ki pomagajo tvoriti celično membrano, proizvajajo hormone in vežejo ter uničujejo kisline. Odlična so tudi olja, ki jih vsebujejo oreški (razen arašidov), in avokado. Ti poskrbijo za celično energijo, zato za energijo ne potrebujemo sladkorjev. V dobrih, koristnih maščobah oziroma oljih so esencialne maščobne kisline, ki krepijo imunski sistem, skrbijo za tekočino v sklepih, varujejo telo pred izgubo toplote, nas varujejo pred srčnimi boleznimi, možgansko kapjo ter mnogimi drugimi boleznimi.
Voda in sol
W kot water oziroma voda pomeni, da je treba telo najprej rehidrirati. Večina ljudi popije premalo vode. Dr.Young se ne omejuje le na dva ali tri litre, pač pa govori o priporočljivih štirih litrih vode na dan. Odrasel človek dnevno s potenjem, dihanjem, uriniranjem, premikanjem in celo spanjem izgubi okrog 2,5 litra vode. Če ne popijemo dovolj vode, se bomo zredili. Samo rahla dehidracija lahko za tri odstotke upočasni metabolizem. Najbolj pomembno pa je vedeti, da telo potrebuje vodo, da nevtralizira kisline, jih razredči in dobesedno odplavi z vsemi toksini, ki jo vsebuje. Premalo vode povzroča utrujenost in bolezen. Toda voda mora biti čista, alkalna. Najboljšo vodo dobimo z napravo, ki jo ionizira (elektroliza). Vodni filter torej ni dovolj, kajti voda mora imate negativni naboj. Če si ne morete privoščiti ionizatorja, bo tudi filter zadostoval, vendar pa je treba v vodo kaniti pH kapljice, ki bodo popravile kislo-bazično ravnovesje vode. Lahko pa uporabite sodo bikarbono, ki jo raztopite v vodi v razmerju 1 : 0,8. V svojo vodo za pitje potem nakapljajte pet kapljic raztopine sode bikarbone v liter vode. Vendar se prej nujno prepričajte, da soda bikarbona ne vsebuje aluminija. Če ga vsebuje, niste naredili nič.
In še S kot sol. Na kratko: sol je zelo pomembna, čeprav nas zdravniki svarijo pred njo. Škoduje nam rafinirana, očiščena bela sol, ki ji je navadno dodan še jod. Poiskati je treba dobro sol, nerafinirano, ki je polna mineralov in bo pomagala telesu vzpostaviti pH ravnovesje. Takšno sol pri nas dobimo kot solni cvet (iz sečoveljskih solin) ali pa si lahko omislimo himalajsko sol. Nekateri si naredijo slanico. Kos himalajske soli dajo v posodo z vodo (vendar prej omenjeno alkalno vodo) in to vodo (slanico) uporabljajo za soljenje. Ko vode zmanjka, dolijejo novo.
Priporočljiva in odsvetovana hrana
Kaj pa hrana? Najbolj priporočljiva je sveža, organsko pridelana surova zelenjava: šparglji, zelenje rdeče pese (prav ste prebrali, zelenje, ne gomolj, čeprav je tudi gomolj zelo priporočljiv), brokoli, brstični ohrovt, zelje, korenje, cvetača, zelena, kumare, jajčevci, česen, bučke, stročji fižol, vse vrste zelene listnate zelenjave, solate, radiči, kreša, ohrovt, okra, čebula, peteršilj, pastinak, sveži grah, redkvice vseh vrst, paprike vseh vrst, mlade čebulice, morska zelenjava, kot so nori, wakame in hijiki, kalčki vseh vrst, posebej pa kalčki stročnic, repa. Med najboljšo hrano sodijo avokado, paradižnik, že omenjeni kalčki, limone, limete in grenivke, granatna jabolka, zelišča in začimbe, zelenjavni sokovi (pazite, ne sadni!), rastlinske beljakovine (nič živalskega!), predvsem soja in izdelki iz nje ter občasno sveže divje ribe. Ribe naj bi bile le prehodna hrana, dokler človek živalskih beljakovin povsem ne izloči iz svojega jedilnika. Pomaga lahko tudi alkalna dieta.
Čemu se je treba izogibati?
Predvsem sladkorju vseh vrst: belemu, rjavemu, predelanemu pesnemu, trsnemu, koruznemu, tudi sirupom, kot sta koruzni in javorjev, melasi, sukrozi, fruktozi, maltozi, laktozi, glukozi, sorbitolu, galaktozi, monosaharidom, vsem sladkanim pijačam. Vsi sladkorji postanejo kisline in lahko sproščajo acetaldehid, ki je strup in sodi med karcinogene (povzroča raka), in alkohol. Več kot dobi telo sladkorja, več mikroorganizmov se razvije v telesu in tudi množijo se hitreje. Izogibati se je treba enostavnim ogljikovim hidratom (vse iz bele moke, od kruha do testenin), belemu rižu, koruzi in krompirju. Celo pri sestavljenih ogljikovih hidratih je treba biti pazljiv oziroma se jim je treba izogibati, če imate težave s kakšno hudo boleznijo.
Sestavljeni ogljikovi hidrati se namreč lahko presnovijo v enostavne ali v sladkorje, potem pa v glukozo, kar spet pomeni kislost. Med hrano, ki je ne smete jesti, sodi vsa predelana in vnaprej pripravljena hrana, od salam do konzerv. Na žalost pa Youngova priporočila izločajo tudi večino sadja zaradi očitnih razlogov: vsebuje sladkor. Majhen odmerek sadja si lahko dnevno privošči tisti, ki je dosegel kislo-bazično ravnovesje in ga redno vzdržuje. Predvsem pa se je treba v celoti odpovedati mleku in mlečnim izdelkom, mesu in jajcem, žitu, ki je bilo dolgo skladiščeno (bolje je iti ponj v mlin), kvasu in jedem, ki jim je kvas dodan, gobam, spirulini in drugim algam, fermentiranim proizvodom (gorčica, kis, kečap, sojina omaka, majoneza, tamari), mononatrijevemu glutamatu (ki je dodan večini pripravljene hrane, predvsem azijske), vsemu alkoholu, kofeinu (tudi kakavu in čokoladi, črnemu čaju in seveda kavi), vsem izdelkom iz koruze, arašidom in izdelkom iz njih, vsem oljem, ki so bili pregreti, hrani iz mikrovalovne pečice in vsem umetnim sladilom. Sicer pravijo, da je kot sladilo neškodljiva le rastlina stevia, vendar pa tudi zanjo velja, da deluje kislo, zato se ji je bolje izogniti.
In še to: med najbolj kislimi vrstami živil so sledeča: kis, svinjsko meso, sojina omaka, teletina, govedina, oslajen sadni sok, umetna sladila, piščančje meso in jajca ter oceanske ribe.
Arhiv Uredništva