Se kdaj vprašate, kako bi se odzvali, če bi se pred vami kdo zgrudil in obležal brez znakov življenja. Bi se znali pravilno odzvati in mu pomagati? Če v slovenskem glavnem mestu komu zastane srce, ima, denimo, pet odstotkov možnosti, da preživi do poznejšega odpusta iz bolnišnice. Odstotek bi se lahko nekoliko povečal, če bi znali ljudje pravilno in hitro ukrepati. V Sloveniji so se vsaj na nekaterih javnih mestih že pojavili avtomatski defibrilatorji, naprave, ki s pomočjo sunka električnega toka lahko vzpostavijo normalno bitje srca.
Najpogostejši vzrok za zastoj srca je akutni koronarni sindrom, kar pomeni nenadni zaplet kronične žilne bolezni, ki oskrbujejo srce. Z drugimi besedami – srčni infarkt. Slovenci jih doživimo okoli štiri tisoč na leto. Za preživetje bolnika in tudi njegovo stanje po infarktu je izjemnega pomena hitro in pravilno ukrepanje, opozarjajo strokovnjaki. Osnovno srčno oživljanje lahko izvede vsak mimoidoči, ki je o tem poučen. Prof. dr. Marko Noč, dr. med., iz Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Kliničnega centra v Ljubljani pa ni edini, ki meni, da bi se ga moral naučiti vsak kot del splošne izobrazbe.
Veriga preživetja
Najbolj zahrbtna oblika srčnega infarkta je po njegovih besedah nenadna srčna smrt, saj največkrat nastopi povsem nepričakovano, brez predhodnih težav. Največkrat jo povzroči prekatna fibrilacija, za katero je značilna kaotična električna srčna aktivnost, ko črpanje krvi po telesu povsem preneha.
S prenehanjem delovanja srca se ustavi dotok kisika vsem organom telesa. Najbolj občutljivi so možgani, ki že v nekaj minutah lahko utrpijo nepopravljive poškodbe. Ostanejo okvare, ki lahko pomenijo invalidnost, nekateri bolniki se tudi ne zbudijo več iz nezavesti, razlaga dr. Tom Ploj, dr. med., iz istega kliničnega oddelka.
Pravilno ukrepamo ob nenadni srčni smrti, če:
- prepoznamo znake: Oseba se nenadoma zgrudi in se ne odziva več na klice. V začetku so možni tudi krči in hropenje.
- pokličemo 112: Takoj obvestimo urgentno medicinsko službo in kratko in jedrnato opišemo, kaj se je zgodilo.
- izvedemo osnovno oživljanje: Z osnovnim srčnim oživljanjem (umetno dihanje, masaža srca), ki ga izvajamo med čakanjem pomoči, ustvarimo 20 odstotkov normalnega srčnega pretoka in s tem začasno vzdržujemo srce in možgane pri življenju.
Podatki na ljubljanskem območju kažejo, da le petina ljudi izvaja osnovno oživljanje, a še to pogosto nepravilno.
Avtomatski defibrilator
Avtomatski zunanji defibrilatorji, ki postopno prihajajo v slovenski prostor, so nadgradnja srčnega oživljanja in jo lahko izvajajo tudi ljudje brez medicinske izobrazbe. Pobudo za opremljanje javnih prostorov z njimi so nedavno sprožili v Društvu za zdravje srca in ožilja, Za srce, in v Svetu za reanimacijo. Na prvo se je z dvema podarjenima napravama odzval Lek, na drugo pa Krka, ki je podarila 16 polavtomatskih defibrilatorjev zdravstvenim domovom in 18 avtomatskih, namenjenih uporabi na različnih javnih prostorih v Sloveniji, med drugim tudi v Cankarjevemu domu in Hali Tivoli v Ljubljani.
Avtomatske naprave so preproste za uporabo:
- samolepilni elektrodi prilepimo na kožo
- odmaknemo se stran
- po govorjenem navodilu pritisnemo tipko za električni sunek.
Motnjo srčnega ritma prepoznajo naprave same in sunek električnega toka sprožijo po potrebi. Pri tem reševalca med oživljanjem tudi vodijo z zvočnimi navodili. Kljub preprosti uporabi, bo potrebno tudi izobraževanje zaposlenih v okoljih, kjer so defibrilatorji nameščeni. Upajo, da bodo lahko nameščeni na čim več mestih, kjer se zbira veliko ljudi: postaje, letališča, kongresne in športne dvorane …