Zastoj srca je ena najresnejših zdravstvenih izrednih stanj, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Gre za nenadno in popolno prenehanje delovanja srca, kar povzroči prekinitev krvnega obtoka v telesu. Brez pravočasne intervencije lahko zastoj srca hitro privede do smrti.
Kaj je zastoj srca?
Zastoj srca, znan tudi kot srčni zastoj ali srčni arest, je stanje, pri katerem srce nenadoma preneha črpati kri. To pomeni, da se krvni obtok v telesu ustavi, kar preprečuje dostavo kisika in hranilnih snovi vitalnim organom, zlasti možganom. Brez takojšnje pomoči lahko srčni zastoj povzroči trajne poškodbe organov ali smrt.
Zastoj srca se razlikuje od srčnega infarkta. Srčni infarkt nastane, ko je pretok krvi v srčno mišico blokiran, kar povzroči poškodbo srca, vendar srce običajno še naprej deluje. Srčni zastoj pa pomeni, da srce popolnoma preneha utripati, kar je takojšnja življenjska nevarnost.
Kako bi odreagirali sami?
Se kdaj vprašate, kako bi se odzvali, če bi se pred vami kdo zgrudil in obležal brez znakov življenja. Bi se znali pravilno odzvati in mu pomagati? Če v slovenskem glavnem mestu komu zastane srce, ima, denimo, pet odstotkov možnosti, da preživi do poznejšega odpusta iz bolnišnice. Odstotek bi se lahko nekoliko povečal, če bi znali ljudje pravilno in hitro ukrepati. V Sloveniji so se vsaj na nekaterih javnih mestih že pojavili avtomatski defibrilatorji, naprave, ki s pomočjo sunka električnega toka lahko vzpostavijo normalno bitje srca.
Najpogostejši vzrok za zastoj srca je akutni koronarni sindrom, kar pomeni nenadni zaplet kronične žilne bolezni, ki oskrbujejo srce. Z drugimi besedami – srčni infarkt. Slovenci jih doživimo okoli štiri tisoč na leto. Za preživetje bolnika in tudi njegovo stanje po infarktu je izjemnega pomena hitro in pravilno ukrepanje, opozarjajo strokovnjaki. Osnovno srčno oživljanje lahko izvede vsak mimoidoči, ki je o tem poučen. Prof. dr. Marko Noč, dr. med., iz Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Kliničnega centra v Ljubljani pa ni edini, ki meni, da bi se ga moral naučiti vsak kot del splošne izobrazbe.

Vzroki za zastoj srca
Zastoj srca je lahko posledica različnih dejavnikov, ki vplivajo na normalno delovanje srca.
1. Srčne aritmije
Nepravilni srčni ritmi, znani kot aritmije, so najpogostejši vzrok za zastoj srca. Aritmije lahko povzročijo, da srce bije prehitro, prepočasi ali nepravilno, kar lahko moti sposobnost srca, da bi učinkovito črpalo kri.
2. Srčni infarkt
Srčni infarkt lahko povzroči poškodbe srčne mišice in moti električne signale v srcu, kar lahko vodi do zastoja srca. Tveganje za srčni zastoj je še posebej visoko v prvih urah po srčnem infarktu.
3. Kardiomiopatija
Kardiomiopatija je bolezen srčne mišice, katere posledica je oslabljeno srce, ki je manj učinkovito pri črpanju krvi. To lahko poveča tveganje za srčni zastoj.
4. Srčna odpoved
Pri srčni odpovedi srce ne more črpati dovolj krvi, da bi zadovoljilo potrebe telesa. To lahko povzroči zadrževanje tekočine v pljučih in telesu ter poveča tveganje za zastoj srca.
5. Drugi vzroki
Drugi dejavniki, ki lahko povzročijo srčni zastoj, vključujejo resne poškodbe, električne udare, zastrupitve, hude okužbe, prekomerno telesno aktivnost pri ljudeh s srčnimi boleznimi in genetske motnje, ki vplivajo na srce.
Simptomi srčnega zastoja
Zastoj srca običajno nastopi nenadoma in brez opozorila. Kljub temu pa so lahko nekateri simptomi predhodni znaki težav s srcem, ki lahko privedejo do zastoja srca. Simptomi zastoja srca so lahko:
- Nenadna izguba zavesti: Oseba nenadoma pade in izgubi zavest.
- Odsotnost dihanja: Oseba ne diha ali diha nenavadno počasi in plitvo.
- Odsotnost pulza: Oseba nima zaznavnega pulza.
- Nenavadno dihanje: V nekaterih primerih lahko oseba pred zastoje srca začne nenavadno in hrupno dihati, kar je znano kot agonalno dihanje.
Predhodni simptomi, ki lahko nakazujejo na težave s srcem, vključujejo:
- Bolečina v prsih: Močna bolečina ali nelagodje v prsih, ki lahko izžareva v roke, ramena, vrat ali hrbet.
- Utrujenost in šibkost: Nenadna in nepojasnjena utrujenost ali šibkost.
- Težave z dihanjem: Zasoplost ali občutek pomanjkanja zraka, zlasti med telesno aktivnostjo ali v mirovanju.
- Omotica ali omedlevica: Omotičnost, vrtoglavica ali omedlevica brez jasnega razloga.
Veriga preživetja
Najbolj zahrbtna oblika srčnega infarkta je po njegovih besedah nenadna srčna smrt, saj največkrat nastopi povsem nepričakovano, brez predhodnih težav. Največkrat jo povzroči prekatna fibrilacija, za katero je značilna kaotična električna srčna aktivnost, ko črpanje krvi po telesu povsem preneha.
S prenehanjem delovanja srca se ustavi dotok kisika vsem organom telesa. Najbolj občutljivi so možgani, ki že v nekaj minutah lahko utrpijo nepopravljive poškodbe. Ostanejo okvare, ki lahko pomenijo invalidnost, nekateri bolniki se tudi ne zbudijo več iz nezavesti, razlaga dr. Tom Ploj, dr. med., iz istega kliničnega oddelka.
Pravilno ukrepamo ob nenadni srčni smrti, če:
- prepoznamo znake: Oseba se nenadoma zgrudi in se ne odziva več na klice. V začetku so možni tudi krči in hropenje.
- pokličemo 112: Takoj obvestimo urgentno medicinsko službo in kratko in jedrnato opišemo, kaj se je zgodilo.
- izvedemo osnovno oživljanje: Z osnovnim srčnim oživljanjem (umetno dihanje, masaža srca), ki ga izvajamo med čakanjem pomoči, ustvarimo 20 odstotkov normalnega srčnega pretoka in s tem začasno vzdržujemo srce in možgane pri življenju.
Podatki na ljubljanskem območju kažejo, da le petina ljudi izvaja osnovno oživljanje, a še to pogosto nepravilno.
Kako ukrepati pri zastoju srca?
Zastoj srca je nujna medicinska situacija, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Pravočasna intervencija lahko reši življenje.
1. Preverite odzivnost
Preverite, ali je oseba zavestna. Glasno jo pokličite in rahlo stresite. Če se ne odziva, je verjetno v stanju srčnega zastoja.
2. Pokličite pomoč
Takoj pokličite nujno medicinsko pomoč (številka 112 v Sloveniji) in povejte, da gre za možen zastoj srca. Operaterju navedite točno lokacijo in osnovne informacije o stanju osebe.
3. Začnite s stiskanjem prsnega koša
Če je oseba nezavestna in ne diha normalno, začnite s pritiskanjem prsnega koša:
- Položite dlani eno na drugo na sredino prsnega koša osebe.
- Pritisnite močno in hitro, približno 100 do 120 stisov na minuto, globoko približno 5-6 cm.
- Pustite, da se prsni koš popolnoma dvigne med stisi.
4. Uporabite defibrilator (če je na voljo)
Če je na voljo avtomatski zunanji defibrilator, ga čim prej uporabite. Le-ta bo analiziral srčni ritem in, če je potrebno, izvedel šok, ki lahko ponovno vzpostavi normalno delovanje srca. Sledite navodilom naprave.
5. Nadaljujte s stisi prsnega koša
Nadaljujte s stisom prsnega koša, dokler ne pride pomoč ali dokler oseba ne začne normalno dihati. Ne prenehajte, razen če ste fizično izčrpani in ne morete več nadaljevati.
Avtomatski defibrilator
Avtomatski zunanji defibrilatorji, ki postopno prihajajo v slovenski prostor, so nadgradnja srčnega oživljanja in jo lahko izvajajo tudi ljudje brez medicinske izobrazbe. Pobudo za opremljanje javnih prostorov z njimi so nedavno sprožili v Društvu za zdravje srca in ožilja, Za srce, in v Svetu za reanimacijo. Na prvo se je z dvema podarjenima napravama odzval Lek, na drugo pa Krka, ki je podarila 16 polavtomatskih defibrilatorjev zdravstvenim domovom in 18 avtomatskih, namenjenih uporabi na različnih javnih prostorih v Sloveniji, med drugim tudi v Cankarjevemu domu in Hali Tivoli v Ljubljani.
Avtomatske naprave so preproste za uporabo:
- samolepilni elektrodi prilepimo na kožo
- odmaknemo se stran
- po govorjenem navodilu pritisnemo tipko za električni sunek.
Motnjo srčnega ritma prepoznajo naprave same in sunek električnega toka sprožijo po potrebi. Pri tem reševalca med oživljanjem tudi vodijo z zvočnimi navodili. Kljub preprosti uporabi, bo potrebno tudi izobraževanje zaposlenih v okoljih, kjer so defibrilatorji nameščeni. Upajo, da bodo lahko nameščeni na čim več mestih, kjer se zbira veliko ljudi: postaje, letališča, kongresne in športne dvorane …