Ali ni tako, da novi zakon o pacientovih pravicah izrecno določa, da je pacient upravičen do svoje dokumentacije?V prometni nesreči sem si poškodoval nogo. Imel sem zlom stegnenice. Po zdravljenju sem potreboval rentgenske slike zlomljene kosti. V zdravstveni ustanovi, kjer sem bil zdravljen, mi slik niso hoteli izročiti.
Slovenska zakonodaja daje poseben poudarek pravicam v zvezi z osebnimi podatki, še posebej pravicam bolnikov do seznanitve s svojimi podatki oziroma s svojo medicinsko dokumentacijo. Gre za uveljavljanje temeljne človekove pravice do varstva osebnih podatkov, ki vsebuje tudi pravico do vpogleda v osebne podatke in njihovega popravka. To področje je urejeno v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), dodatno pa je dodelano v Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP). Žal pa nobeden izmed omenjenih zakonov nima pretanjenega posluha za posebnosti medicinskega področja, saj ne določa povsem jasno, kako ravnati z izvirniki, ki imajo prav v medicini veliko posebnosti, odstopajočih od običajnega pojmovanja »dokumenta«.
ZPacP v prvem odstavku 41. člena govori o načinu seznanitve bolnika z zdravstveno dokumentacijo. Člen določa, da ima bolnik ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca pravico do neoviranega vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mora zagotoviti izvajalec zdravstvene storitve. Verodostojno reprodukcijo slikovne dokumentacije, ki se ne hrani v elektronski obliki, je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan zagotoviti le, če razpolaga s tehničnimi sredstvi, ki to omogočajo.
Iz tega člena povsem jasno izhaja, da mora izvajalec zdravstvenih storitev rentgenske slike izdati v dvojniku le v primeru, ko razpolaga s tehničnimi sredstvi, ki omogočajo verodostojno reprodukcijo izvirnikov. Če izvajalec zdravstvenih storitev nima tehničnih sredstev, ki bi mu omogočala verodostojno reprodukcijo izvirnika, v tem primeru rentgenskih slik, izvirnika ni dolžan izročiti. Če vam zdravstvena ustanova v vašem primeru ni želela izročiti rentgenskih slik zlomljene kosti, se je morda ravnala po omenjenem členu. Če pa ima zdravstvena ustanova morebiti slike shranjene v elektronski obliki (kar sodobna tehnologija brez večjih težav omogoča, vendar ta tehnologija ni dosegljiva v vseh slovenskih zdravstvenih ustanovah in ne na vseh področjih), potlej vam je ustanova dolžna izročiti elektronski prepis. Po zakonu o elektronskem poslovanju je elektronski prepis enakovreden izvirniku.
Vendar ne gre zgolj za vprašanje reprodukcije izvirnikov. Prav v medicini je veliko primerov, ko se izvirni podatki nahajajo v taki obliki, da je zahteva po reprodukciji nesmiselna (biološki vzorci, krvni vzorci ipd). Gre torej tudi za vprašanje ravnanja z izvirniki, ki so pomembni za morebitno kasnejše zdravljenje, za številna morebitna zavarovalniška vprašanja, za morebitno civilno ali kazensko presojo ali za medicinsko izvedensko delo nasploh. Zgolj na osnovi izvirnika je mogoče ugotovi prvotno stanje, ga primerjati z novim in zgolj na osnovi izvirnika je pogosto mogoče brez prevelikih dvomov odgovoriti na morebitna pravna vprašanja v zvezi z zdravljenjem. Z izgubo izvirnikov številna pomembna vprašanja za vedno ostanejo neodgovorjena. Številne zdravstvene organizacije zato skušajo pomembne izvirnike ohraniti v svoji ustanovi in jih ne izročajo.
A tudi tako stanje ni vedno najbolj ustrezno. V nekaterih primerih bi bil namreč hiter, a varen prenos izvirnikov za bolnika izjemnega pomena, saj bi mu brez nepotrebnih zamud in ponavljanja preiskav omogočil nadaljnje zdravljenje v neki drugi ustanovi, včasih pa je hiter prenos izvirnikov celo usodnega pomena za življenje (nujna medicinska pomoč).
Ob vseh zagatah, ki jih zakonodaja na tem področju pušča nejasne, pa bi bilo povsem v skladu z zakonom, če bi izvajalec zdravstvenih storitev pacientu brez posebnih zadržkov ali ovir omogočil, da njegov izbrani zdravnik ali sodni izvedenec medicinske stroke dobi vpogled v izvirnike, ki jih iz kakršnihkoli razlogov ni mogoče reproducirati. V vsakem primeru pa ima bolnik, ki meni, da mu je izvajalec zdravstvenih storitev neupravičeno onemogočil dostop do njegovih medicinskih podatkov, možnost in pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu.