Zobna proteza je pomembna rešitev za ljudi, ki so izgubili enega ali več zob zaradi poškodb, bolezni ali starosti. Tokrat bomo podrobno obravnavali različne vrste zobnih protez, njihove prednosti, postopek izdelave in vzdrževanja ter pomembnost ustrezne ustne higiene pri uporabi protez.
Človek da veliko na zdrav in lep nasmeh. Estetika in funkcija sta že od nekdaj pomemben del človekove samopodobe in dobrega počutja. To so gotovo razlogi, da so se že pred našim štetjem začeli ukvarjati z nadomeščanjem posameznih zob.
Kaj je delna zobna proteza
Delne zobne proteze so snemljivi pripomočki za nadomeščanje le nekaj zob v zgornjem ali spodnjem zobnem loku. Zobje, ki so še prisotni v ustni votlini, služijo za podporo in stabilnost proteze. Te so narejene iz enakega materiala kot totalne (ki nadomeščajo vse zobe), a imajo dodane kovinske elemente, s katerimi se sidrajo na preostale zobe. Kadar rekonstrukcija zoba ni več mogoče, se zobozdravnik odloči za delno protetiko.
Kdaj je delna snemna zobna proteza dobra rešitev?
Kadar so v zobnem loku še prisotni sprednji zobje in manjka več zadnjih zob v čeljusti, finančne zmožnosti pa ne omogočajo vstavitve implantatov, se lahko poslužujemo nadomeščanja zob s snemno protezo. Zobna proteza je trajen nadomestek zoba ali zob, ki pa ga lahko pozneje, ko nam finančna situacija to omogoča, zamenjamo z vstavitvijo implantatov in s fiksnim protetičnim mostom. V vmesnem času delna proteza omogoča boljše žvečenje hrane in estetiko ter obenem skrbi tudi za ohranjanje kosti, ki bi se sicer, če bi bila neobremenjena, počasi začela razgrajevati in bi bila poznejša možnost vstavitve implantatov nemogoča brez dodatnega posega, kjer dodamo umetno kost.
Kakšne zobne proteze poznamo?
Delna zobna proteza je lahko enostavna, iz akrilata in elastičnih žičnih zapon. Takšne so predvsem delali v preteklosti in se jim je reklo parcialka, vendar pa niso primerne za dolgotrajno obdobje, saj pripomorejo k majavosti zob, na katere se sidrajo. Zahtevnejše delne proteze imajo ulito kovinsko bazo, na katero se nanese akrilat. Narejena je bolj natančno kot navadna akrilatna delna zobna proteza, zato zobe, na katere se sidra, stabilizira in je primerna za dolgotrajno uporabo.
Njena slabost so vidne kovinske zapone, ki objemajo nosilne zobe. Te lahko tudi skrijemo v same zobe, to pa pomeni, da je treba na zobe, ki mejijo na vrzel, narediti prevleko, v katero namesto zapone skrijemo matrico na klik. Take so estetsko boljše, delajo se v primeru, da pacient želi delno protezo kot trajen protetični nadomestek z estetskimi komponentami.
Poznamo tudi nekovinske delne proteze (verteks, bredent), pri katerih lahko zelo lepo posnemamo barvo in vanjo vrišemo tudi teksturo dlesni. So pa nekovinske delne proteze manj stabilne pa tudi slabše z vidika nosilnih zob in njihove poznejše majavosti.
Vrste zobnih protez
Delna zobna proteza
Delna zobna proteza je namenjena ljudem, ki so izgubili nekaj, a ne vseh zob. Te proteze se pritrdijo na preostale naravne zobe s pomočjo kovinskih zaponk ali natančnih povezav.
- Prednosti: Obnovijo funkcionalnost ugriza in estetiko nasmeha.
- Slabosti: Potrebna je dobra ustna higiena, da se preprečijo težave z naravnimi zobmi.
Totalna zobna proteza
Totalna zobna proteza se uporabljajo pri popolni izgubi zob v zgornji ali spodnji čeljusti. Izdelane so iz akrilnih materialov, ki posnemajo naravne zobe in dlesni.
- Prednosti: Celovita obnova zobnega loka, izboljšana estetika in funkcionalnost.
- Slabosti: Prilagoditev na totalne proteze lahko traja nekaj časa, sprva lahko povzročajo nelagodje.
Proteze na implantatih
Proteze na implantatih so bolj trajna rešitev, kjer so zobni vsadki (implantati) kirurško vstavjeni v čeljustno kost in služijo kot sidrišče za proteze.
- Prednosti: Visoka stabilnost, boljša funkcionalnost in naraven videz.
- Slabosti: Postopek je dražji in zahteva kirurški poseg.
Kakšne so prednosti?
Delna zobna proteza nadomesti manjkajoče zobe in s tem izboljša videz. Z nadomeščanjem manjkajočih zob ponovno dobimo videz polnih ust in podporo ustnice ter lic. Ob nasmešku se ponovno pokažejo vsi zobje, kar pozitivno vpliva na samozavest in notranje zadovoljstvo. Delna proteza služi tudi temu, da z njo preprečimo premikanje preostalih zob proti praznemu prostoru v zobnem loku. Zobje, ki so še ostali v ustni votlini, se zaradi novonastalega prostora po puljenju lahko začnejo nagibati in izraščati proti vrzeli.
Na dolgi rok lahko to privede do nepravilnega ugriza, izgube estetike, funkcije in do težav v čeljustnem sklepu. Zaradi nagiba je oteženo čiščenje zob, poveča se nalaganje trdih zobnih oblog, kar lahko privede do poslabšanja parodontalne bolezni. Kot že omenjeno, je lahko delna zobna proteza zelo dober trajni ali začasni nadomestek, ki v zobnem loku drži prostor za poznejši implantat.
Nega zobne proteze
Za zdravo ustno votlino je čiščenje protetičnih nadomestkov enako pomembno kot skrb za higieno lastnih zob. Zobe čistimo z zobno ščetko in pasto s fluoridi. Pomembno je očistiti vse ploskve, tudi tiste, ki mejijo na vrzel in so ob vstavitvi proteze nevidne. Uporabimo lahko čopasto ščetko, ki take predele bolje doseže. Za čiščenje medzobnih prostorov uporabljamo nitko ali interdentalno ščetko.
Z rednim čiščenjem protetičnim nadomestkom tudi podaljšujemo uporabno dobo. Čiste proteze dajejo občutek svežine in urejenosti. Delno protezo čistimo po jedi in zvečer; čistimo jo zunaj ust z mehko zobno ščetko in milnico ali vodo. Izogibati se je treba trdim zobnim ščetkam in pastam, ker so pregrobe in lahko protezo poškodujejo – jo naredijo hrapavo in s tem na njej povečajo nabiranje zobnih oblog. Očistimo vse zobe v protezi in celotno podporno površino. Še posebno smo pozorni na del, ki se naslanja na ustno sluznico.
Ob zastajanju hrane na tem območju nas zobna proteza lahko ožuli. Poleg mehaničnega odstranjevanja oblog so v uporabi čistilne tablete, ki protezo kemično očistijo in razkužijo. Tableta ni zamenjava za čiščenje, je le dodatek. Bolj ekološka možnost čiščenja zobnega kamna s proteze (da, prav ste prebrali; zobni kamen se lahko nabira tudi na protetičnih nadomestkih, tako fiksnih kot snemnih) pa je, da jo za pol ure položite v kozarec z domačim kisom in nato z nje zdrgnete kamen. Če vam ne uspe, ga lahko očistijo profesionalno v ordinaciji. Kombinaciji sode bikarbone, kisa in limone se izogibajte, saj so preveč agresivni za akrilat.
Počena proteza
Z leti se zobna proteza lahko obrabi, prihaja tudi do nesreč, na primer ko jo ljudje po nesreči pohodijo, največ pa jih (prav tako po nesreči) pristane v WC-školjki. V primeru zloma je nikar ne lepite z lepilom. Pokličite zobozdravnika in povejte, kaj se je zgodilo. Protezo previdno spravite v škatlico in prinesite s seboj. V ambulanti odvzamemo odtis, protezo pa za nekaj dni pustite pri nas, da jo popravimo. Tudi če izpade le en zob, ga lahko ponovno prilepimo. Popravilo mora biti narejeno natančno in pravilno.
Do kdaj jo popravljamo?
Poleg zlomov delnih protez se spreminjajo in obrabljajo tudi zobje v okolici. Nosilni zobje so še bolj obremenjeni in podvrženi zobni gnilobi in parodontalni bolezni. Ob izgubi dodatnega zoba se ga nadomesti in doda v delno protezo. Zapone na protezi se s časom razrahljajo, zato so pomembni kontrolni pregledi. Takrat jih v ordinaciji ponovno zategnemo, da zobna proteza bolje drži.
Žabica
Ob daljših postopkih, kot je vstavitev implantatov ali premostitev celjenja rane po puljenju več zob, zaradi estetike in videza polnih ust uporabljamo žabico – začasen nadomestek za manjše enostranske vrzeli do dokončne oskrbe zob. Pomembno je, da gre le za začasno oskrbo, saj ob predolgi uporabi naredi več škode kot koristi. Žabica je kot začasna delna zobna proteza narejena iz akrilata in ima vse njene slabosti, njena prednost je zgolj zagotovitev prostora za poznejšo oskrbo. Nosilne zobe še bolj obremeni in hitreje razmaje. Lahko se uporablja plastične ali cenejše zapone iz žice.
Fiksno-snemna rešitev
Kombinacija prevlek in delne proteze, ki se pripenja nanje, je estetska in funkcionalna rešitev. Zobe, ki so zabarvani, imajo veliko zalivk, so dograjeni ali z malo zobovine, je priporočljivo obleči v prevleke. Krone zob nosijo kovinski element, ki se natančno prilega v del snemne proteze, ojačane s kovinsko bazo. Zobozdravniki zanj uporabljamo izraz polzilo. Ta so različnih oblik in velikosti, izberemo pa jih glede na želje posameznika in njegovo stanje. Kovinski kroglici na kroni zoba rečemo patrica, delu, kamor se pripenja v protezo, pa matrica.
Med njima je gumica, ki jo izbiramo in spreminjamo glede na to, kako močno želimo, da se snemna konstrukcija pripenja. Gumico se lahko menja enkrat na leto ali na več let, odvisno od tega, kdaj popusti. Če opazite, da se snemni del slabše pripenja na krone zob, nas obiščite – v takem primeru se gumico zamenja. Poznamo tudi mehanizme, ki delujejo po sistemu magneta, trenja ali klika. Preostale zobe se lahko poveže med seboj, s tem se jih učvrsti.
Izbira hrane
Delna zobna proteza je za razliko od totalne stabilnejša in bolje pritrjena na zobe. Jemo lahko raznovrstno hrano, previdni moramo biti le pri lepljivi, ki se prilepi na protezo in jo snema. Težave lahko povzročajo tudi majhne peške in koščice ter semena, ki se lahko kam zataknejo in ožulijo dlesen. Z dobro izdelano delno protezo lahko jemo vse, brez omejitev.
Prva zobna proteza z živalskimi zobmi
Ljudje smo od nekdaj vedeli, kako pomembno je nadomeščanje zob. Že leta 2500 pred našim štetjem so izdelovali proteze – z živalskimi zobmi. Egipčani so človeške zobe speli z zlato žlico, Maji pa so uporabljali živalske zobe in kosti. Najstarejša prihaja z Japonske, izdelana je bila iz pušpana, leta 1538 pred našim štetjem. V začetku 18. stoletja so v Veliki Britaniji izdelovali proteze iz slonovine, šele leta 1770 je Britanec Alexis Duchateau izdelal prvo porcelanasto. Leta 1839 je Goodyear izumil vulkanitno protezo, ki so jo z akrilatom zamenjali šele slabih 100 let pozneje, leta 1936. Trenutni razvoj teži k fiksnim rešitvam, ki temeljijo na vsadkih.
