Aktivirajte možgane z vadbo

Osrednji smisel celostne obravnave demenc je vzdrževanje posameznikov v stanju, ko so sposobni živeti relativno samostojno in ostajajo vključeni v svoje domače okolje, opozarjajo na Centru za kognitivne motnje na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Ključni koraki k izboljšani obravnavi problematike demence bodo gotovo tudi pri nas terjali dobro sodelovanje znotraj posameznih zdravstvenih strok in razumevanje pristojnih organov. A poglejmo vseeno, kar lahko v boju zoper to bolezen naredimo sami.

možgani

Dejstvo, da je zdrav duh lahko le v zdravem telesu, poznate. In kako lahko s tem pripomorete k bolj močnim možganom? Z dvema najpreprostejšima trikoma. Vadbo in prehrano.

Pomoč vadbe

Razmerje med vadbo in močjo možganov je znano že nekaj časa. Pred približno 20 leti so raziskovalci na Inštitutu Salk pokazali, da so imele aktivne miši več nevronov v delih tistih možganov, ki so namenjeni spominu. Pred kratkim so študije pokazale, da lahko vadba upočasni upad kognitivnih sposobnosti. Kot smo že navedli, je zmanjšan pretok krvi pomemben dejavnik za razvoj Alzheimerjeve bolezni, medtem ko kaže, da z boljšim pretokom zmanjšamo to nevarnost. Vadba poveča število majhnih krvnih žilic po telesu in ugotovili so, da to poveča povezljivost možganov. Aerobna vadba, kot sta tek in hoja, je še posebej koristna.

Številne študije so primerjale mentalno dejavnost starejših glede na njihovo fizično aktivnost. Ena študija je opazovala ženske, starejše od 65 let, ki so hodile po 30 minut vsak dan. Druga raziskava je preučila aktivnost ljudi nad 70 let. Rezultati so bili skladni. V primerjavi s sedečo kontrolno skupino so aktivni udeleženci dobili boljše rezultate za mentalne teste in imeli manjši upad kognitivnih sposobnosti.

A ne zanemarjajte vaj za moč. Nedavna raziskava znanstvenikov z univerze v Britanski Kolumbiji je pokazala, da so ženske z blago kognitivno okvaro izboljšale svoj spomin po treningu z utežmi. To je zelo plodno polje za raziskave in obstaja kar nekaj študij, ki se izvajajo, da bi ugotovili, ali lahko vadba sama po sebi zmanjšuje tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni. V vsakem primeru kaže, da je dobra tudi za ta boj.

Si to, kar ješ?

Tako kot vadba lahko tudi dobra in primerna dieta zmanjša tveganje za demenco. Ker bolezni srca in ožilja predstavljajo dejavnik tveganja za upad kognitivnih sposobnosti, to pomeni, da izbiranje živil, ki ščitijo srce, lahko izboljša zdravje možgane. Z drugimi besedami, jejte puste beljakovine, polnozrnate žitarice in stročnice, zdrave maščobe in veliko sadja in zelenjave. V svojo dieto vključite zeleno listnato zelenjavo, brokoli, cvetačo, zelje in ohrovt. Nekatere raziskave so pokazale, da ti lahko zmanjšajo upad kognitivnih sposobnosti. Za dodatek pa so dobri tudi za imunski sistem in presnovo.

Omega-3 maščobne kisline in druge zdrave maščobe prav tako podpirajo zdravje možganov. Možgani, ki jim primanjkuje omega-3, so po navadi manjši. Mastne ribe, kot je divji losos, so odličen vir, prav tako surovi oreščki in semena. Nekatere študije na živalih so pokazale, da ena od oblik omega-3 (DHA) zmanjšuje obloge v možganih. Znanstveniki opozarjajo, da je zahodnjaška dieta velik dejavnik tveganja, saj ima veliko težkih rafiniranih ogljikovih hidratov, nezdravih maščob in predelanih živil, zmanjšuje učenje in spomin ter prispeva k drugim boleznim, vključno z boleznimi srca in ožilja.