Če ste med tistimi, ki so jim ob ultrazvočnem pregledu trebuha po naključju odkrili anevrizmo aorte, imate pravzaprav srečo v nesreči. ‘Balon’, ki se je razvil na aorti, bi lahko nekoč počil in vas spravil v življenjsko nevarnost.
Aorta je največja telesna odvodnica ali arterija. Vodi iz srca (levega prekata) v trebušni predel, kjer se razcepi v dve glavni veji, ki vodita v noge. V prsih se razveji v roke in v karotide, ki skrbijo za dotok krvi v možgane. Ravno tako se tudi večina drugih telesnih arterij veji iz aorte. Anevrizma nastane, ko se del krvne žile stanjša. Tanka žilna stena se zaradi pritiska izboči. To se lahko zgodi že v zgornjem delu prsnega koša (torakalna anevrizma aorte), najpogostejša pa je trebušna anevrizma – abdominalna anevrizma aorte (AAA). Zadnjo doživi štiri do osem odstotkov moških in približno 1,5 odstotka žensk, starejših od 60 let.
Mejnih pet centimetrov
Aorta ima v premeru 1,5 do dva centimetra. Za anevrizmo štejemo pojav, ko se aorta razširi vsaj na tri centimetre. Po ocenah strokovnjakov večja nevarnost, da se žila razpoči, nastane šele, ko se razširi na pet centimetrov.
Če poči, je nevarnost velika. Med simptomi počene aorte so omotičnost, zmeda, šibkost, omedlevanje, hiter srčni utrip in otrplost oziroma mravljinčenje. Pojav zahteva takojšnjo nujno medicinsko pomoč.
Dejavniki tveganja za pojav anevrizme so:
– starost nad 60 let
– visok krvni tlak
– ateroskleroza
– arterioskleroza
– kajenje.
Pri tem je kajenje tako pomemben dejavnih tveganja, da nekateri strokovnjaki priporočajo ultrazvočni pregled vsem moškim kadilcem, tudi če so kajenje že opustili. Tveganje je večje tudi, če smo že imeli periferno arterijsko bolezen, kot so strdki v nogah ali zožene krvne žile zaradi oblog. Moški imajo skoraj sedemkrat večjo verjetnost pojava kot ženske, vendar so tudi te veliko bolj ogrožene, če se je anevrizma že pojavila v družini.
Operativne možnosti
Na odebelitev aorte nas le redko opozorijo posebni znaki, le včasih ljudje tožijo o ostri ali topi bolečini v prsih. Že odkrito anevrizmo aorte je potrebno redno spremljati. Pregled za abdominalno anevrizmo je razmeroma enostaven, zdravnik jo lahko celo otipa, ultrazvočni pregled pa jo zanesljivo diagnosticira. Le za pregled prsnega dela je potrebna računalniška tomografija, ker se aorta nahaja za kostjo.
Da bi preprečili raztrganje anevrizme, se ob povečanem tveganju za tak dogodek zdravniki odločijo za operacijo. Tveganje je najbolj odvisno od premera anevrizme. Ob povečanem premeru je nevarnost raztrganja trikrat večja pri ženskah, operacija pa je morda potrebna prej kot sicer tudi zaradi hitre rasti anevrizme.
Pri klasični operaciji kirurgi zamenjajo poškodovani del aorte s plastično cevjo oziroma od znotraj všijejo cevasto oblikovano žilno protezo. Pred približno desetimi leti so pričeli tudi z znotrajžilnimi (endovaskularnimi) operacijami, s katerimi v žilo namestijo opornico (stent), ki okrepi žilno steno. Potreben je rez v dimljah, podobno kot pri angioplastiki, postopku za razširitev zoženih žil. Poseg je za bolnika manj boleč in okrevanje hitrejše. Glede na mesto anevrizme, pa tak postopek ni vedno primeren. Tudi pri mlajših bolnih se strokovnjaki raje odločajo za tradicionalno operacijo, saj stenti še niso dovolj dolgo v uporabi, da bi lahko sodili o tem, kako se bodo obnesli skozi več desetletij.
Presejalni pregledi
Strokovnjaki svetujejo presejalni ultrazvočni pregled trebušne aorte:
– moškim nad 60. letom
– ženskam nad 60. letom, ki imajo dodatne dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni
– starejšim od 50 let, katerih bližnji družinski člani imajo anevrizmo abdominalne aorte.