Grenivka vsebuje kar nekaj učinkovin, ki nam pomagajo v boju proti prehladnim obolenjem, preprečujejo nastanek bolezni srca in ožilja ter mutacije dednega materiala v celicah. Ni pa znanstveno potrjeno prepričanje, da grenivka pospešuje presnovo maščob, zaradi česar jo nekateri priporočajo kot pripomoček pri hujšanju.
Učinkovine v grenivkinem soku imajo ugoden vpliv na zdravje. Omeseneli del grenivke, ki ga uporabljajo za njegovo pridobivanje, vsebuje:
– veliko vitamina C, folno kislino in vitamine skupine B
– veliko kalija, železo, kalcij in druge minerale
– roza in rdeče sorte vsebujejo beta-karoten in učinkovino, iz katere nastane vitamin A
– flavonoide.
En grenivkin plod zadosti dnevni potrebi odraslega človeka po vitaminu C, ki je nujno potreben za delovanje imunskega sistema. Hrana, bogata z vitaminom C, kot je grenivka, lahko zmanjša in omili simptome prehlada. Vitamin C kot antioksidant preprečuje poškodbe, ki zaradi prostih radikalov nastanejo pri vnetnih stanjih, kot so astma, osteoartritis in revmatoidni artritis. Prosti radikali sicer sodelujejo tudi pri nastanku ateroskleroze, katere pozni zapleti so bolezni srca.
Roza ali rdeča barva nekaterih sort grenivk je posledica prisotnosti likopena, karotenoida, ki ga poznamo iz paradižnika. Med karotenoidi sodi likopen med najmočnejše antioksidante, kar pomeni, da učinkovito lovi proste kisikove radikale, ki sicer poškodujejo celice. Redno uživanje hrane, bogate z likopenom, dokazano zmanjša tveganje za nastanek raka na prostati. Zelo dobro antioksidativno delovanje imajo tudi flavonoidi iz grenivkinega soka.
V literaturi lahko najdemo tudi podatke o možnosti hujšanja s pomočjo uživanja grenivkinih plodov ali velikih količin soka. Grenivka naj bi vsebovala encim, ki bi pospešil presnovo maščob v telesu. Žal ta domneva ni bila nikoli potrjena, kot tudi ne številni drugi ‘napotki’ za hujšanje. Hujšanje, ki temelji na vnosu le ene, s hranili neuravnotežene vrste hrane, škoduje zdravju.