Ni se lahko sprijazniti z resnico, da je vzrok bolečin v enem ali več sklepih kronična degenerativna in počasi napredujoča bolezen sklepov, artroza ali osteoartritis, ki je rezultat številnih slabo poznanih procesov predvsem v hrustancu sklepa. Običajno so podobne bolečine grenile tudi življenje naših starih staršev, očeta ali matere. Mnoge artroze so namreč dedno pogojene.
Naši predniki so si, ko se je pojavila artroza, lahko pomagali predvsem s sredstvi proti bolečinam, ki so delovala tudi proti vnetju. Zadnje čase pa vse pogosteje beremo ali slišimo o novem zdravilih z glukozaminom, ki naj bi lajšalo znake in simptome artroze in upočasnilo tudi njeno napredovanje. Reklame za glukozamin so dobesedno preplavile tisk in ob zdravih, nasmejanih, športno aktivnih gospeh in gospodih krepko nad petdesetim letom se vprašamo, ali je vse to res. Slovenska strokovna javnost še vedno dvomi o učinku glukozamina in odločitev o jemanju, pri nas sicer registriranega zdravila, prepusti bolniku in njegovemu osebnemu zdravniku. Ko bolnik o njem vpraša svojega zdravnika, ta najverjetneje odgovori: »Pacienti, ki ga jemljejo, se pohvalijo. Poskusite, mogoče bo delovalo tudi pri vas!« Nato predpiše zdravilo na bel, torej samoplačniški recept. Morda še pove, da bo potrebno jemanje glukozamina za nekaj mesecev prekiniti in da se zdravila ne sme uživati več kot tri leta.
Verjamemo, da vas je zaskrbelo! Prav tako vam tudi verjamemo, da bi nadvse radi začeli jemati zdravilo, ki naj bi, kot piše na listu, priloženem v enem od pri nas registriranih zdravil z glukozaminom, »potek bolezni upočasnilo in ustavilo po dveh do treh letih rednega jemanja v priporočenih intervalih«.
Poiskali smo odgovore na vprašanja o artrozi ter o preprečevanju in zdravljenju te napredujoče degenerativne bolezni pri prof. dr. Janku Popoviču, dr. med., specialistu ortopedije, ki dela v zasebni specialistični ordinaciji v Ljubljani. O tem, kako v telesu deluje glukozamin, nam je spregovoril strokovnjak s področja farmacije snovi prof. dr. Aleš Krbavčič, mag. farmacije, s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Na republiški Agenciji za zdravila in medicinske pripomočke pa so nam odgovorili na nekaj nedvomno zanimivih vprašanj o pri nas registriranih zdravilih z glukozaminom.
Ko sklep ni več dovolj podmazan
Zaradi velikih obremenitev se plast hrustanca v naših sklepih in med vretenci v hrbtenici tanjša. Z leti, ko so sklepi slabše oskrbljeni s prehranskimi snovmi, pritisk nanje pa ne pojenja, temveč se zaradi večje telesne teže še poveča, se stanjšani hrustanec v naših sklepih ne more več obnoviti oziroma ne more več zrasti. Postane bolj grob, vlaknast in čedalje tanjši. Delčki hrustanca se odlomijo in dražijo notranjo sklepno ovojnico, zaradi česar sklep lahko oteče. Ko se hrustanec okvari, se v veliki meri začnejo tudi degenerativne spremembe na kosti v sklepu, ki postane bolj sklerotična. Po šestdesetem letu obraba sklepov ali artroza pogosta, saj jo ima vsak drugi človek, pri sedemdesetih letih prizadene artroza že kar sedemdeset odstotkov ljudi, pri devetdesetih letih pa so artrotične spremembe na sklepih rok, nog, hrbtenice prisotne pri devetdesetih odstotkih, morda tudi več ljudi.
Toda pozor! Zaradi kroničnega preobremenjevanja se lahko artroza pojavi tudi pri mladem človeku. Vzroki zanjo so lahko prekomerna telesna teža, napačno zarasle kosti, prirojene nepravilnosti kolka, prirojene noge v smislu X ali O, različne oblike vnetja, kot je revmatoidni artritis, ter nepravilnosti v razvoju sklepov. Velik del artroz nastane zaradi poškodb sklepov, zlasti tistih zlomov, pri katerih gredo poke tudi v sklep.
Prof. dr. Janko Popovič, dr. med., spec. ortopedije odgovarja
Za artrozo, degenerativno bolezen sklepov je značilno izginevanje sklepnega hrustanca, tvorba koščenih izrastkov na robovih sklepnih teles in končno deformacija sklepa. Ta bolezen najpogosteje prizadene koleno, kolk, stopalo in sklepe hrbtenice, ki so najbolj obremenjeni. Samo v kolenu se degenerativne spremembe z leti pojavijo do osemdeset odstotkom ljudi. Čim višja je starost, tem več je teh obolenj, a celo v mlajših letih, že po tridesetem letu, so spremembe vidne, zlasti v kolenu na pogačici, malodane pri vsakem človeku. Vendar je zanimivo, da nekateri ljudje zaradi tega nimajo bolečin.
Artroza je torej ena najpogostejših ortopedskih bolezni. Stara je toliko kot človeški rod. Nastane v hrustancu zaradi številnih še vedno ne dovolj pojasnjenih procesov. Eden teh je zmanjšana dejavnost hondrocitov (zrelih celic hrustančevine), ki sintetizirajo proteoglikane. Zdravljenje z glukozamin sulfatom vzpodbuja hondrocite k sintezi proteoglikanov. S tem deluje zaviralno na določene encime, ki uničujejo hrustanec ter zmanjšano nastajanje superoksidnih radikalov, slednji pa uničujejo celice. Številne študije so pokazale, da bolezenski znaki artroze napredujejo ob jemanju glukozaminijevega sulfata počasneje kot pri pacientih, ki so jemali placebo.
Menda kar polovica od sedemdesetih odstotkov ljudi nad 70. letom, ki imajo degenerativne spremembe sklepov oziroma artrozo, ne čuti nikakršnih težav. Kako je to mogoče? Obstaja razlog za to?
Pri ljudeh obstaja različna občutljivost na bolečino. Poleg tega menim, da se živčevje sklepov kot živčevje površin ob sklepih lahko razlikujeta od človeka do človeka. Tako si lahko razlagamo, zakaj enega artrozne spremembe bolijo, drugega pa ne.
Kaj je vzrok za propadanje sklepnega hrustanca?
Kar tri četrtine vseh artroz je primarnih (neodvisnih od drugih bolezni). Neposredni vzrok za njihov nastanek je običajno neznan. Ve se le to, da je bolezen, ki se razvije na več sklepih rok in nog, lahko tudi dedna. Spol, starost, hormonske motnje, prehrana, debelost in celo klimatske razmere, v katerih posameznik živi, nastanek takšne primarne artroze včasih le pospešijo.
- Debelost nedvomno vpliva na zgodnejšo obrabo obremenjenih površin hrustanca.
- V bolj mrzlih krajih morda prihaja do večjega številna prizadetih sklepov.
- Obrabi hrustanca so nekoliko bolj izpostavljene ženske, ki so s službo, z gospodinjstvom in nosečnostjo bolj obremenjene kot moški.
- Nekatere motnje presnove, kot je npr. protin, ki povzroča pogosto vnetje sklepov, lahko povzroči tudi prezgodnjo obrabo sklepov.
Skratka, za zgodnejši nastanek primarne artroze obstaja veliko vzrokov.
Nasprotno je pri sekundarnih artrozah, ki se razvijajo le na enem sklepu, možno odkriti vzrok za propadanje sklepnega hrustanca. Ta je najpogosteje mehanski, npr.:
- nepravilna oblikovanost sklepa
- manjše poškodbe, ki se večkrat ponavljajo
- čezmerna obremenitev sklepa pri hudih telesnih naporih
- vnetja in ohlapnost majhnih tkiv, predvsem vezi okoli sklepa.
Vendar nastanejo sekundarne spremembe na hrustancu največkrat zaradi poškodb, zlomov, ki gredo v sklep pri vnetju sklepov.
Kako lahko preprečimo ali vsaj upočasnimo artrozo sklepov? Obstaja način, s katerim lahko človek, katerega predniki so zboleli za artrozo in je zato s to boleznijo dedno zaznamovan, izbruh artroze pri sebi prepreči, morda odloži in omeji njeno delovanje?
Preventive z zajamčenim učinkom ni. Vsak človek (še posebej tisti, pri katerem so se že začeli kazati prvi znaki artroze) naj pogosto spremeni položaj svojega telesa in se čim več giblje, tako da čim manj obremenjuje sklepe.
- Pri sedenju naj bosta kolk in koleno v isti višini, nogi pa rahlo raztegnjeni.
- Pri sedečih poklicih se je dobro večkrat razgibati ali pa tudi sedeti na stolih, ki imajo vrtljivo podlago.
- Kdor se želi ukvarjati s športom in pri tem noče močno obremenjevati svojih sklepov, naj se odloči za plavanje, kolesarjenje, fitnes, še posebej pa priporočam vaje, ki krepijo mišice okoli sklepov.
- Čevlji naj bodo dovolj veliki in z mehkimi podplati. Pri športni dejavnosti naj primerni čevlji blažijo udarce.
- Vsak dan brez izjeme je treba opraviti tudi vaje za raztezanje in krepitev mišic.
- Paziti je treba predvsem na primerno težo. Prekomerna teža brez dvoma obremenjuje kolčne in kolenske sklepe, kar pogojuje hitrejši razvoj artroze.
Nekateri pravijo, da obstaja pravilna prehrana, ki preprečuje nastanek artroze?
Menim, da prehrana nima bistvenega pomena na razvoj artroze.
Tudi bolnik z napredujočo artrozo se mora gibati?
Artroza ne predvideva prenehanja aktivnosti. Gibanje krepi mišice, ki zaščitijo in razbremenijo sklep. Vendar mora bolnim sklepom prizanašati in jih razgibavati s prilagojenimi, torej izbranimi vajami in gibi. Zelo priporočljivi načini gibanja za ljudi z artorozo so plavanje, kolesarjenje in krajši tek na mehki podlagi.
- Za hojo si je treba izbirati ravne terene in čevlje z mehkimi podplati in si mogoče pomagati tudi s palico.
- Delu v počepu se je treba izogniti in ga opraviti v sedečem položaju.
- Ne sme se nositi težkih bremen!
Nastanek sekundarne artroze lahko ljudje preprečijo:
- če pravočasno poskrbijo za odpravo ortopedske nepravilnosti, ki povzroča nepravilen sklepni pritisk in s tem nepravilno obrabo sklepnega hrustanca
- z izogibanjem udarcem in drugim poškodbam sklepom
- v primeru zloma v predelu sklepa je nadvse pomembno sklep pravilno oskrbeti.
Človek s porajajočo se ali že razvito sekundarno artrozo enega sklepa mora ravnati podobno kot tisti s primarno artrozo, ki običajno prizadene več sklepov.
Ste vedeli?
- Redno masiranje sklepov z artrozo pripomore k večji prekrvitvi prizadetega sklepa. S krvjo pride v sklep več hranilnih snovi in več zdravilnih učinkovin iz zaužitih zdravil. Masaža sprošča mišice okrog sklepa in omogoča, da jih začne človek krepiti z vajami, ki mu jih pokažeta fizioterapevt ali zdravnik.
- Uporaba ortopedskih opornic na prizadetem sklepu je dobrodošla in upravičena le takrat, ko se ne moremo ali nočemo izogniti hujšim obremenitvah obolelega sklepa, na primer pri športni aktivnosti, kot so smučanje, tenis, košarka, nogomet in podobno. Nikakor pa ni dobro opornice nositi stalno, saj s tem oslabijo mišice, ki nudijo sklepno oporo in bi morale biti pri bolnikih z artrozo čim močnejše.
- S strokovno izvedeno fizioterapijo boste zmanjšali težave pri že razvitem artrotičnem obolenju sklepa. V primeru, da se srečujete šele z začetnimi težavami artroze, se boste lahko naučili, kako naj bi pravilno izvajali vaje in s tem krepili mišice, ki dajejo oporo sklepu. Koristno bo, če boste vaje izvajali doma, tudi po končani fizioterapiji, redno, vsak dan skozi vse leto.
- Nekateri pravijo, da lahko na razvoj artroze vplivamo tudi s pravilno prehrano – priporočajo predvsem hrano rastlinskega izvora. Vendar prof. dr. Janko Popovič, dr. med., meni, da je prehrana pomembna le zaradi nevarnosti pridobivanja prekomerne teže. To je pri artrotičnih bolnikih, ki zaradi bolečin omejijo gibanje, pogost pojav.
- Priporočljiva športa za ljudi z artrozo, predvsem z artrozo kolka, so plavanje, kolesarjenje in čim več takšnih vaj – tudi na fitnesu, ki niso povezane s statičnimi obremenitvami. Hoje naj bo čim manj!
- Toplota omili težave pri artrozi.
Artroza kolena
Zdi se, da se artroza najpogosteje pojavi v kolenu. Je to zaradi velike obremenitve tega sklepa ali so razlog udarci in poškodbe, ki jih je ta sklep deležen vse od našega otroštva dalje?
Številnim pojavom artroze v kolenu ne moremo ugotoviti vzroka. Ostale, predvsem sekundarne artroze, najpogosteje povzročajo nepravilnosti v samem kolenu. Take nepravilnosti so na primer X-saste noge, O-ksaste noge, okvare meniskusov (hrustanec v kolenskem sklepu polmesečaste oblike), odstranitev meniskusa (saj navajajo po odstranitvi meniskusa zgodnjo artrozo v približno 60 odstotkih), dolgotrajna imobilizacija z mavcem, ki poslabša prehrano sklepnega hrustanca, prevelika telesna teža, preobremenitev kolena po amputaciji druge noge, različna kronična vnetja in okvare sklepov po poškodbah.
Kako vemo, da je začel hrustanec v našem sklepu propadati in da imamo artrozo?
Najpogostejše primarne artroze, torej tiste, ki so lahko tudi dedne in niso nastale zaradi mehanske poškodbe ali drugega znanega vzroka, napredujejo počasi. Najprej so bolečine in otrdelost kolena komaj opazni in se pojavijo predvsem po daljšem mirovanju, na primer zjutraj po spanju. Čez čas, ko se človek uteče oziroma razgiba, težave popustijo ali izginejo. Med tem časom se ljudje najpogosteje pritožujejo, da sklep pač ni več tisto, kar je bil nekoč.
Pozneje nastopijo bolečine, občutek škripanja v kolenu, predvsem pod pogačico, in občutek, da je oblika kolena spremenjena, kljub temu da koleno ni oteklo.
Sčasoma se začno bolečine in škripanje v kolenu ob gibanju stopnjevati. Koleno boli predvsem pri hoji navzdol in bolnik ga ne more več popolnoma iztegniti. Zadnje stegenske mišice se vedno bolj krajšajo, dokler koleno ne ostale v upognjenem položaju. Pravimo, da je prišlo do kontrakture. Bolijo zlasti skrajni gibi. Končno se pojavijo bolečine, občutljivost na pritisk v okolici sklepa.
Kdaj je zdravljenje artroze v kolenu najučinkovitejše ?
X-aste in O-xaste noge pri otrocih in mladini niso samo lepotna napaka, ampak lahko pozneje povzročijo artrozo, če se ne popravijo same od sebe. Deformacije vseh spodnjih udov moramo zato nadzorovati in, če je treba, operativno zdraviti.
Prav tako moramo pravočasno zdraviti vse bolezni, ki smo jih našteli med vzroke sekundarnih artroz. Bolnika moramo vzpodbuditi, da sam prispeva k zmanjšanju prevelike telesne teže. Nastanek krčnih žil moramo preprečevati predvsem v nosečnosti. Dolgotrajno zdravljenje krčnih žil z raznimi povoji poslabšuje artrozo in povečuje bolečine v kolenih. Pred morebitnimi operacijami kolenskega sklepa zaradi artroze je dobro zdraviti krčne žile.
Na žalost so artroze kolena, pri katerih poznamo vzrok in lahko preprečimo njihov nastanek, v manjšini. Mnogo več je primarnih artroz, kjer vzroka ni mogoče prepoznati, zato ga tudi ni mogoče zdraviti, in počasi napreduje.
Pri razviti artrozi kolena navadno zdravimo prizadeti sklep konzervativno (zdravljenje brez operacije) z različnimi oblikami fizoterapije:
- s pomočjo sončenja
- tako, da na koleno polagamo tople obkladke, parafin, žveplene obkladke, vroč pesek in pepel
- prekrvitev artroznega slepa izboljša tudi masaža kolena
- in infrardeče ali kratkovalovno obsevanje.
Najbolj pogosto zdravljenje artroz je simptomatsko (zdravljenje znakov, ne vzrokov bolezni). Zato imamo več vrst zdravil:
- nesteroidne analgoantireumatike, ki zmanjšujejo bolečino in otekanje sklepov.
- intraartikularne injekcije kortikosteroidov (injekcije, ki se vbrizgavajo v sklepno svetlino). Te zmanjšujejo vnetno reakcijo sklepne ovojnice in s tem nastanek sklepne tekočine. Zmanjšujejo tudi sproščanja razgradnih encimov iz celic sklepne tekočine in celic hrustanca sklepov. Uporaba teh je omejena, ker imajo nekaj škodljivih stranskih učinkov.
- nehormonalne biokemične snovi. Ta zdravila dajemo v sklep. Delovala naj bi na encimske procese in na molekularni ravni zavirala napredovanje obrabe sklepnega hrustanca ter istočasno stimulirala nastajanje novega hrustanca.
Eno teh zdravil, ki je v zadnjem času največ v rabi in naj bi imelo največji biokemični vpliv na obrabo sklepov, je hialuronska kislina v obliki injekcij. To vbrizgavamo v koleno tri- do petkrat v razmaku enega tedna. Številne laboratorijske eksperimentalne študije na živalskih modelih in klinične študije na ljudeh nam dokazujejo, da naj bi sodila hialuronska kislina v prvo skupino zdravil, ki imajo pozitiven učinek na obrabljene sklepe in delujejo dolgotrajno. Hialuronska kislina je po sestavi ravna veriga visoko molekularnih sladkorjev (polisaharidov) in je naravno v koži, popkovnici, tkivih zarodka, hrustancu sklepov in sklepni tekočini. Producirajo jo hrustančne celice in celice sklepne ovojnice. V sklepih ima važno vlogo za izboljšanje drsne lastnosti sklepne tekočine in s tem prehrane hrustanca. Važen element pri nastanku artroze je izguba drsnih lastnosti sklepne tekočine zaradi znižane ravni hialuronske kisline. Zaradi različnih vzrokov se sproščajo v sklepih razgradni encimi, ki reducirajo sproščanje hialuronske kisline iz celic sklepne ovojnice in hrustanca. Zmanjšana drsnost sklepnih površin pa vodi v večje trenje hrustančnih površin sklepa in s tem v poškodbo hrustanca z vsemi omenjenimi posledicami.
Hialuronska kislina naj bi tudi zmanjševala vnetno reakcijo sklepa in zmanjševala nastanek vnetnih encimov in negativnih produktov v sklepu. Posledica je zmanjšana bolečina in boljša gibljivost sklepa, kar ščiti tudi hrustanec sklepa. Na podlagi poskusov z živalmi in kliničnih študij se je pokazalo, da je injiciranje hialuronske kisline v svetlino sklepa učinkovito in varno, brez stranskih učinkov.
Ali je mogoče artrozo kolena zdraviti operativno ?
Pri tistih artrozah, pri katerih poznamo vzrok oz. menimo, da bo nastala artroza zaradi različnih nepravilnosti v sklepih, lahko z zgodnjimi operativnimi posegi preprečimo tako nastanek kot napredovanje bolezni.
Ti operativni posegi so tako imenovane osteotomije, ki uravnavajo nepravilen položaj sklepov.
Pri vnetjih, ki se ponavljajo v kolenu, pa je velikokrat treba odstraniti notranjo ovojnico kolenskega sklepa (sinoviektomijo), ker vneta ovojnica lahko proizvaja encime, ki razgrajujejo sklepni hrustanec.
Daleč najpogostejša operacija artrotično spremenjenega kolena je zamenjava kolenskega slepa z umetnim sklepom (totalna ali parcialna artroplastika kolena). Pooperativni uspehi so dobri, koleno je gibljivo in v glavnem brez bolečin. Te operacije v Sloveniji delamo že od l. 1978.
Zelo redko preprečimo bolečino tako, da se odločimo za zatrditev sklepa.
Artroza kolka
Kakšni so bolezenski znaki za artrozo kolka?
Sprva poteka obolenje počasi. Bolnik najprej občuti otrdelost in napetost v predelu kolka in se hitreje utrudi. Občasno otrdelost kolka opazi predvsem, če dalj časa miruje. Čez nekaj časa se tem znakom pridruži bolečina. Ta običajno izžareva iz pregiba kolka proti kolenu, tako da se bolniku zdi, da je obolelo koleno in ne kolk.
Postopoma začne bolnik opažati, da ima težave pri obuvanju in sezuvanju čevljev ali ko hoče postaviti stopalo prek kolena druge noge. Bolno nogo skuša čim manj uporabljati, naslanja se predvsem na drugo nogo, šepa, medenica postaja poševna, zato se lahko pojavi tudi bolečina v hrbtenici. Do popolne otrdelosti sklepa bolezen, ki jo zanesljivo spoznamo z rentgensko sliko, ne pripelje.
Ali je zdravljenje artroze kolka uspešno?
Artroza kolka je ena izmed tistih artroz, kjer je pomembno tudi uravnavanje telesne teže. Kolk mora ostati gibljiv, zato ga je treba vsakodnevno razgibavati. Poleg plavanja svetujemo kolesarjenje.
Že v začetku bolezni in pozneje je koristno, če bolnik pri hoji uporablja sprehajalno palico, pozneje tudi berglo, saj s tem razbremenjuje kolk. Berglo ali palico je treba imeti v levi roki, če je prizadet desni kolk in obratno.
Artroza kolka se zdravi s toploto, z masažo, s kopelmi in z obsevanji; torej s sredstvi, ki izboljšajo prekrvitev.
V zgodnjih fazah se aplicirajo tudi injekcije kortikosteroidov, predvsem zaradi preprečevanja bolečine.
Občasno v zgodnjih fazah pomagajo aplikacije hialuronske kisline ter glukozaminijevega sulfata. Vse našteto lahko upočasni nastajanje artroze, vendar okvarjenega hrustanca ni mogoče ozdraviti.
Prej ali slej je pri artrozi kolka potreben operativni poseg, vendar se lahko operacija odloži za daljši čas.
Preventivne operacije so tako imenovane osteotomije, kjer popravimo nepravilnosti v poziciji kolka, da se izboljša ali zveča drsnost sklepnih površin. Te operacije delamo v glavnem preventivno. Pravočasna operacija, zlasti pri mladem človeku, lahko namreč upočasni razvoj artroze.
V zadnjih desetletjih predstavlja večino operativnih posegov pri artrozah kolka zamenjava obolelega kolka z umetnim sklepom (totalna endoproteza kolkov). Po operaciji je pretežna večina bolnikov zelo zadovoljna z rezultatom operacije. Dobra stran takšnega zdravljenja je, da se artroza na umetnem sklepu ne more ponoviti. Slaba stran operacije pa je ta, da se včasih proteza omaja ter je potrebna ponovna operacija.
Ali je gibljivost človeka z umetnim kolkom okrnjena? Čemu se mora poslej izogibati?
Gibljivost kolka po operaciji je običajno boljša kot pred operacijo. V primerih, ko je bila pred operacijo dalj časa slaba, je tudi po operaciji nekoliko omejena. Zato bolnikom svetujemo, naj bo njihova gibljivost do operacije čim boljša.
Po operaciji dobi vsak bolnik točna navodila, česa se mora izogibati. Odsvetujemo jim vse napore, nevarne športe, še zlasti takšne, ki so vezani na hitre in nekontrolirane gibe.
Artroza majhnih sklepov hrbtenice ali spondilartroza ali spondiloza
Približno četrtina bolnikov, ki išče pomoč v ortopedskih ambulantah, toži o bolečinah v hrbtenici, ki se rade ponavljajo. Spremembe prizadenejo skoraj vsakega človeka, moški obolevajo nekoliko pogosteje zaradi bolečin, ženske morda nekoliko bolj pogosto zaradi problemov v vratu. Najhujše težave je pričakovati med tridesetim in petdesetim letom.
Več kot devetdeset odstotkov bolečin v hrbtenici je posledica sprememb na medvretenčnih ploščicah. Medvretenčna ploščica je sestavljena iz jedra ter trde ovojnice, zgoraj in spodaj v vretencih pa so hrustančne plošče. Iz neznanega vzroka začnejo lamele obroča popuščati, v te lamele in v te razpoke se vklinja tkivo pulpoznega jedra (mehkega, zdrizastega), kar že lahko povzroča bolečine v križu ali vratu. Če gredo te razpoke naprej, lahko pride do izbočenja medvretenčne ploščice. Takrat ko se to zgodi v predelu, kjer je prisoten živec, lahko izzove bolečine v križu, bodisi v smislu išiasa ali pa bolečine v vratu v smislu bolečin v celi zgornji okončini. Medvretenčna ploščica se počasi tanjša, kar povzroča spremembe na malih sklepih ob hrbtenici, ki omogočajo gibanje. Zaradi nepravilnega drsenja med temi sklepi lahko pride do obrabe teh sklepov, torej se pojavi artroza.
Te spremembe povzročajo bolečino pri gibanju toliko časa, dokler je hrbtenica relativno dobro gibljiva. Bolečine popustijo, ko se gibljivost zmanjša.
Pravih ukrepov za preprečevanje teh degeneracij, ki nastanejo praktično pri vsakem človeku, ni. Pri tridesetem letu starosti je le malo hrbtenic, ki ne bi kazale znakov staranja. Premalo gibanja, prevelika telesna teža, prisilna drža v nepravilnem položaju, vztrajanje v istem položaju in ležanje na nepravilni podlagi brez dvoma pospešujejo degeneracijo.
Preventivne ukrepe bi lahko razvrstili v dve skupini:
- odstranitev vzrokov nepravilne obremenitve hrbtenice
- s krepitvijo mišic doseči čim pravilnejšo obremenitev hrbtenice.
Danes še ne znamo svetovati, kako bi se obvarovali težav in preprečili ponovni napad bolečin. Mislimo, da je treba upoštevati zlasti nasvete v zvezi z delom, odpraviti telesne nepravilnosti, pri tem pa z ustrezno telesno dejavnostjo enakomerno krepiti mišice, ki naj bi delovale kot nekakšen steznik za sklepe. Na tem mestu bi pokazali le nekaj primerov, kako je moč s preprečevalnimi ukrepi omejiti razvoj degenerativnih sprememb.
- Če je ena noga krajša, jo je treba podaljšati s povišico ali operativno, daljšo nogo pa je treba skrajšati.
- Drža naj bo pravilna, velik trebuh ima za posledico vbočenje ledvene hrbtenice.
- Čevlji naj bodo pravilne velikosti in oblike.
- Posledica previsokih pet je prevelika ledvena vbočenost in s tem prevelik pritisk na medvretenčne ploščice.
- Bremena je treba znati pravilno prenašati.
- Stol naj bo pravilno fiziološko oblikovan, dobro je, da imajo ljudje sedečih poklicev stol z vrtljivim sedežem. S tem je hrbtenica stalno prisiljena nekoliko delati. Tak stol se dobi tudi pri nas (Spinalis).
- Pri sedenju se trudimo, da čim pravilneje sedimo, z dobro oporo naslonjala v ledvenem in spodnjem delu prsnega dela hrbta.
- Delovna površina naj bo v pravilni višini.
- Če moramo med delom segati po oddaljenih predmetih, naj bo stol vrtljiv, da se obračamo s telesom v celoti.
- Če je delovna miza nizka, si pomagamo s stolom.
- Da bi radi dosegli oddaljeni predmet, stopimo raje korak proti njemu, namesto da se obračamo.
- Predmete s tal dvigujemo z dvigom iz počepa z zravnano hrbtenico, ne z upogibom!
- Bolje je težke predmete prenašati na ramenih kot v roki.
- Težje breme porazdelimo v obe roki.
- Delo v nepravilni višini delovne površine utruja dosti bolj kot ob pravilni višini, zato naj bo tudi višina delovnih površin v kuhinji prilagojena višini gospodinje.
- Pomembno je, da so predmeti, ki jih v kuhinji največkrat uporabljamo, razvrščeni v ustrezni višini.
- Ročaj čistilnih naprav in drugega orodja naj bo dovolj dolg, da bo čim manj dela v upognjenem položaju.
Zdravljenje artroze
Artroza je kronična progresivna bolezen. Človek, ki ima artrozo, bo torej moral s svojo boleznijo živeti vse življenje. To pa seveda še ne pomeni, da se ji mora prepustiti na milost in nemilost. Nasprotno! Z zdravljenjem artroze bo upočasnil napredovanje bolezni, zvečal gibljivost sklepov in s tem zaustavil težave, ki mu jih povzroča. Dobro je, če pri sebi čim prej spozna znake bolezni ter začne z zdravljenjem, saj s tem zavre, če ne že kar prepreči nastanek hudih artroznih sprememb na enem ali več sklepih.
Pri ljudeh, ki so mlajši od 50 let – seveda odvisno od napredovanja artroze – včasih zadošča le fizikalna terapija, od masaž do kopeli in elektroterapije. Koristi jim več pravilnega gibanja, ki okrepi mišice in s tem zaščiti sklepe, hoja v čevljih z mehkejših podplatom, zmanjšanje prekomerne telesne teže ter opustitev eksplozivnih športov.
Pri mladih ljudeh, kjer je artroza oziroma poškodba hrustanca majhna, je mogoče hrustanec zdraviti s pomočjo presaditve hrustančnih celic.
Vsaditev umetnega sklepa predlagajo bolnikom šele takrat, ko je artroza tako napredovala, da se bolečini v sklepih pridruži tudi omejeno gibanje. Indikacija za operacijo umetnega sklepa je predvsem bolečina.
Vstavljanje umetnega sklepa je danes rutinski poseg, izjemno redko pa se opravlja zatrditev sklepa.
Operativni poseg se lahko odloži kar za nekaj let, zlasti pri sekundarni artrozi, če se odpravi vzrok sekundarne artroze že preventivno. Pri vnetjih je treba odpraviti vnetje bodisi z uporabo sredstev proti vnetju bodisi z operativnim posegom, odvisno od obolenja.
Za konzervativno zdravljenje artroze je na voljo več vrst zdravil:
- Tako imenovani analgoantireumatiki zmanjšajo bolečino in vnetje, ki ju povzroča obolenje v sklepu.
- Že dolgo se pri napredovali artrozi uporabljajo injekcije, ki vsebujejo kortizonske preparate (pripravke). Te injekcije omilijo vnetje in s tem tudi bolečino. Njihov učinek je navadno začasen, le včasih je učinek relativno dolgotrajen. Bolniki se vračajo po takšne injekcije, zlasti če prva injekcija dobro pomaga, tudi večkrat. Nekateri so po injekciji brez težav tudi po nekaj let. To bi morda lahko razložili z dejstvom, da se primarna artroza, torej tista, katerega vzroka ne vemo, lahko začne z vnetjem, ki tako kot vsako vnetje povzroča relativno zgodnjo obrabo hrustanca. Z kortizonskim pripravkom, ki ga damo v obliki injekcije v sklep, torej intraartikularno, pa tako vnetje lahko zavremo. To je najverjetnejša razlaga, zakaj lahko po taki injekciji nastopi dolgotrajno izboljšanje bolečin.
- Učinek injekcij hialuronske kisline smo opisali že pri zdravljenj artroze kolena.
- Tudi o pomenu fizioterapije in rednega vsakodnevnega izvajanja pravilno izbranih vaj za krepitev mišic okrog sklepov, smo že pisali.
Neobdelana ostane torej le še žgoča in v naslovu napovedana tema: zdravljenje z glukozaminom. V Sloveniji so v Agenciji za zdravila dovolili registracijo treh zdravil, ki ga vsebujejo. V priloženih navodilih je, na primer, poudarjeno, da glukozamin sulfat ne zmanjšuje samo bolečine in otekline, kot so to počela dosedanja zdravila proti artrozi, temveč učinkovito zavira tudi napredovanje bolezni. Zavre namreč drobljenje sklepnega hrustanca in izboljša gibljivost sklepov. Poleg tega ima manj neželenih stranskih učinkov. Oteklina in bolečina se, piše v navodilu za jemanje enega od preparatov, zmanjšata po nekaj tednih rednega jemanja zdravila, po približno dveh mesecih se izboljša tudi funkcija sklepa.
Kako deluje glukozamin
Iz navodil, ki so priložena v Sloveniji registriranim zdraviloma z glukozaminom, razberemo: Glukozamin je naravna spojina, ki jo telo tvori kot surovino za oblikovanje in obnavljanje sklepnega hrustanca.V zdravih sklepih hrustanec tvori zaščitno plast nad koncem kosti v sklepu. Poškodba te zaščitne plasti hrustanca povzroči bolečino pri osteoartrozi.V kasnejših letih se zmanjša tvorba glukozamina, zato posledično nastaja manj hrustanca. Uživanje dodatnega glukozamina, ki se učinkovito vsrkava, vzpodbuja tvorbo hrustanca in obenem zavira njegovo razgradnjo, s čimer zavremo napredovanje osteoartoze.
Klinične raziskave so potrdile, da bolniki zdravilo dobro prenašajo. Neželeni učinki (nelagodje in bolečine v želodcu, vetrovi, zaprtja in driske, izjemoma tudi alergijske reakcije v obliki kožnega izpuščaja s srbečico in eritremom) so blagi in prehodnega značaja. Pojavijo se le pri majhnem odstotku bolnikov.
Zdravil naj ne jemljejo posamezniki, ki so preobčutljivi na školjke, saj učinkovino zdravila pridobivajo iz školjk! Bolniki, ki imajo sladkorno bolezen naj pri jemanju kapsul spremljajo raven svojega krvnega sladkorja. Bolniki z oslabelim delovanjem ledvic in/ali jeter naj jemljejo kapsule s previdnostjo, saj posamezna kapsula vsebuje 87 mg kalija. Posebej velja opozorilo za tiste, ki so na redukcijski kalijevi dieti.
Mogoče še zanimivost: V predkliničnih poskusih na živalih niso odkrili, da bi bilo dolgotrajno jemanje glukozaminijevega sulfata splošno toksično, strupeno za plod, mutageno ali kancerogeno, vendar ga navodila, ki so priložena obema pri nas registriranima zdravilom z glukozaminom, nosečnicami in doječim materam vseeno odsvetujejo.