Življenje z astmo je vse prej kot enostavno. Zavedanje, da vas lahko praktično kadar koli preseneti astmatični napad, je lahko zelo obremenjujoče. Z zdravili je mogoče zmanjšati pogostost in resnost napadov, toda kljub temu morate biti na morebitni napad dobro pripravljeni. Pri blažjih napadih običajno zadošča inhalator, resnejši pa zahtevajo takojšnjo medicinsko pomoč. Tako je pomembno, da znate hitro oceniti, za kako resno obliko napada gre. Seveda pa je nujno, da so s temi informacijami seznanjene tudi osebe, ki nimajo astme. Praktično kadar koli se lahko namreč znajdemo v bližini nekoga, ki doživlja astmatični napad in nujno potrebuje našo pomoč.
Tipični simptomi astmatičnega napada
Simptomi astme so seveda deloma odvisno od tega, za kako resno obliko astmatičnega napada gre. Milejši astmatični napad praviloma traja le nekaj minut, medtem ko so lahko pri resnejših oblikah simptomi prisotni precej dlje. Čeprav se morda zdi, da se astmatični napadi začnejo nenadoma in da jih je nemogoče predvideti, se v resnici pred napadom pogosto pojavijo določeni opozorilni znaki. Znaki, ki opozarjajo na povečano verjetnost za astmatični napad v bližnji prihodnosti, so intenzivnejši kašelj, hitrejša utrujenost med telesno aktivnostjo in povečana potreba po uporabi zdravil proti astmi. Bližajoč se astmatični napad se lahko napoveduje tudi v obliki intenzivnejše zadihanosti oziroma občutka, da vam zmanjkuje sape. Nevarnost za astmatični napad je še posebej velika, če je občutek zmanjkovanja sape tako intenziven, da se zaradi njega ponoči večkrat zbudite.
Kaj pa simptomi samega astmatičnega napada? Tipični simptomom, ki opozarja na to, da nekdo doživlja astmatični napad, so sopenje, kašljanje, pospešeno dihanje in težave z govorom. Oseba, ki doživlja astmatični napad, vam bo poskušala najverjetneje pokazati, da ima težave z vdihom. Ljudje, ki imajo izkušnje z astmatičnimi napadi, pa pogosto opisujejo tudi občutek zelo intenzivnega pritiska v prsnem košu.
Kako prepoznati hujšo obliko astmatičnega napada?
Osnovni znaki so pri resnejšem astmatičnem napadu precej podobni, le da so seveda precej intenzivnejši. Za hujše oblike astmatičnih napadov je značilno močno pospešeno dihanje. Poskusi vdiha so lahko tako intenzivni, da kožo na območju prsnega koša in reber povleče navznoter. Opazno je hitro gibanje nosnic, prsni koš ostaja razširjen. Poleg tega je mogoče opaziti spremenjeno barvo kože okoli oči, na ustnicah in okoli nohtov. Koža postane sivkasta ali modro vijolična, pojavi pa se lahko tudi omotica.
Pozorni bodite tudi na morebitno poslabšanje težav s sopenjem in piskanjem po uporabi inhalatorja. Če oseba poleg vas doživlja astmatični napad in je njeno dihanje močno pospešeno (30 vdihov oz. poskusov vdihov na minuto ali več), je to vsekakor znak, da morate takoj poklicati številko za nujno medicinsko pomoč.
Kako ukrepati med astmatičnim napadom?
Izjemno pomembno je, da imajo osebe z astmo vedno pri sebi inhalator. Tako bo možno hitro doziranje zdravil, katerih namen je sprostitev mišic in s tem razširitev dihalnih poti. Blažji astmatični napadi lahko sicer minejo sami od sebe, vendar seveda ni pametno, da se pretirano zanašate na to. Med napadom poskušajte ostati čim bolj mirni. Spomnite se morebitnih specifičnih navodil svojega zdravnika. Če zaznavate znake, ki so značilni za resnejšo obliko astmatičnega napada, nemudoma pokličite na pomoč. Medtem ko čakate na reševalce, še naprej uporabljajte inhalator.
Ukrepanje, ko je astmatično napad za vami
Tudi če je šlo za blažjo obliko astmatičnega napada, ki je izzvenel sam od sebe oziroma po zaslugi inhalatorja, je nujno, da vas čim prej pregleda zdravnik. Ne odlašajte torej z naročanjem na pregled. Zdravnik bo preveril, ali je astmatični napad pustil resne posledice, obenem pa vam bo predstavil nadaljnje korake. Če jemljete zdravila, bo morda potrebna sprememba odmerka. Zelo pomembno pa je tudi to, da si po astmatičnem napadu vzamete dovolj časa za počitek.
V prihodnje ne pozabite na redne preglede pri zdravniku – tudi če se zdi, da ste astmo povsem obvladali. Smiselna pa je tudi uporaba merilnika izdihanega zraka in redno, vsakodnevno beleženje rezultatov. Tako boste lahko hitreje zaznali povečano nevarnost za nov astmatični napad. Podatki pa lahko obenem pomagajo vašemu zdravniku pri prilagajanju terapije.