Bioritem: Preverite, kako tiktaka naše telo?

Naše telo ima svoj dnevni bioritem, ki se ga ne zavedamo vedno in ga včasih premalo spoštujemo. V teku enega dne se spreminjajo naša telesna temperatura, krvni tlak in delovanje organov. Poznavanje tega cikla morda lahko zdravnikom olajša diagnozo različnih bolezni in njihovo zdravljenje, nam pa pomaga pri učinkovitejši organizaciji dnevnih opravil.

Ura je sedem zjutraj, zvoni budilka. Nekdo takoj poskoči, medtem ko kdo drug potrebuje deset minut, samo da odpre oči. Toda naše telo je že lep čas pred tem pripravljeno za usodni trenutek. Že dve uri prej začneta nadledvični žlezi izločati stresni hormon kortizol. Slednji ni samo signal za stres, ampak nam pri stresu tudi pomaga uravnavati ravnotežje v telesu. Njegovo pomanjkanje lahko oslabi imunski sistem in povzroči bolezni. Raven kortizola v krvi doseže manjši vrhunec koncentracije med šesto in osmo uro zjutraj in nam tako olajša soočanje s stresom bujenja. Zato je za naš bioritem pomembno, da se poskušamo držati določenih ur, ko gremo spat in ko se zjutraj zbudimo.

Bioritem

Bioritem kot nevidne spremembe

Naše telo torej čez dan opravlja številne dejavnosti, ki se jih, kot rečeno, sploh ne zavedamo. Temu pravimo bioritem. Raven hormonov narašča in upada, spreminjata se telesna temperatura in krvni tlak, organi pa so včasih bolj in včasih manj učinkoviti. Med prebujanjem smo celo za kakšen milimeter višji, ker je nočni vodoravni položaj omogočil sproščanje in rehidracijo vretenc ter tako povečal razdaljo med njimi.

V večini primerov si te večje ali manjše spremembe sledijo v 24-urnih ciklih. “To se ne dogaja po naključju. Življenje na Zemlji se odvija pod vplivom svetlobnih sprememb med dnevom in nočjo, zato so se skozi zgodovino ljudje navadili na takšen ritem,” trdi ameriška znanstvena novinarka Jennifer Ackerman, avtorica knjige Dan v življenju tvojega telesa, ki nam predstavlja osupljivo potovanje v skrivno notranjost našega organizma. Naš bioritem je tako del nas, naj pa lahko vplivamo z našimi vsakdanjimi dejanji.

Če telo podrobno opazujemo, odkrijemo, da imamo zjutraj nižjo telesno temperaturo (36 stopinj Celzija), bolj umirjen srčni utrip in nižji arterijski tlak. Vse te vrednosti pa se zvišajo, ko se začnemo gibati. Zjutraj smo povrhu še vedno pod vplivom acetilholina, signalne molekule parasimpatičnega živčnega sistema, ki je zlasti dejavna ponoči, ko se krvne žile skrčijo in kri teče počasneje, je gostejša in nagnjena k oblikovanju strdkov. Šok bujenja sproža adrenalin, ki za razliko od acetilholina spodbuja srce in ožilje. Zaradi naštetih dejavnikov je verjetnost srčnega infarkta ali možganske kapi večja zjutraj.

Telo se po bujenju počasi razgibava: aktivira se presnova in temperatura začne naraščati, medtem ko so prebavila na vrhuncu učinkovitosti. Razblini se omamljenost, ki nas je sprva spremljala, in zdaj smo na višku umske pripravljenosti in so naše učne sposobnosti na vrhuncu.

“Zdi se, da telesna temperatura vpliva tudi na delovanje naših živčnih celic in se z njenim višanjem pospešuje oddajanje živčnih signalov,” pripoveduje Ackermanova. A dodaja, da umske sposobnosti niso odvisne samo od trenutka v dnevu, ampak tudi od drugih dejavnikov – od tega, ali smo čez noč dobro spali ali ne, do vsebine zajtrka.” Če se naš bioritem poruši, se lahko začnejo pojavljati razne težave.

Lačno telo

Že ob enih popoldne se nam želodec začne oglašati, saj je čas kosila. V resnici urnik obrokov ni toliko odvisen od naše biološke ure kot od fizioloških potreb. Telo čuti potrebo, da se med zajtrkom napolni z energijo in da si povrne moč s kosilom in podobno.

Če so obroki redni, narekujejo tudi tempo drugih telesnih funkcij, kot je na primer izločanje hormona grelina (‘hormon lakote’) v želodcu, kar se po navadi zgodi pol ure pred navadno uro kosila. Možgani tako pripravijo za prebavo želodec, ledvice in trebušno slinavko. Po obroku raven grelina upade.

Pogosto se nam zdi, da smo po obroku zaspani. Obilen obed, bogat s ogljikovimi hidrati, kot so na primer testenine, sicer lahko pospeši zaspanost, toda upočasnitev refleksov in zaspanost se kaže v tem času, četudi nismo kosili. Po mnenju ameriške kronobiologinje Mary Carskadon gre za učinek stika dveh nasprotnih procesov, spalnega mehanizma in mehanizma budnosti. Prvi kot kronometer meri čas, v katerem smo budni, in nas spodbuja k spanju. Drugi, ki nasprotuje želji po spanju, je najšibkejši okoli treh zjutraj in se potem podnevi krepi.

Po poldnevu je pomanjkanje sna že tako močno, da je želja po spanju enaka ali celo večja od želje, da bi ostali budni. Da bi se uprli zaspanosti po kosilu, nekateri svetujejo ‘siesto’ oziroma še bolje le kratek premor, ki bo telesu omogočil, da si opomore in povrne razpoloženje, storilnost in živahnost. Tak učinek naj bi imelo predvsem kratko počivanje, od 10 do 15 minut. Če spimo več, celo uro ali dve, tvegamo, da bomo še bolj utrujeni kot prej.

Jutranji bioritem

Adrenalinsko popoldne

Po 14. in 15. uri telo zaznamuje najvišja adrenalinska dejavnost. Srce in ožilje tedaj delujeta z vso svojo učinkovitostjo: krvne žile so razširjene in kri se dobro pretaka ter v srce prinaša veliko količino kisika. Enako velja za zračne poti in pljuča: popoldne lažje dihamo. Zgodaj popoldne je čas, ko so najpogostejše vedenjske motnje, ki jih zaznamuje izražena agresivnost, in takrat so tudi samomorilna nagnjenja najsilovitejša. Vse to naj bi se dogajalo zaradi kopičenja adrenalina.

Pozneje, med 18. in 19. uro, telesna temperatura, ki je ves dan naraščala, doseže vrhunec – 36,5 do 37 stopinj Celzija. Takrat je bolečinski prag najvišji, kot tudi mišična prožnost, refleksna hitrost in motorična koordinacija.

Ko se stemni, prihaja čas počitka in žleza epifiza začne izločati hormon melatonin, ki ima različne vplive na telo: označuje čas za spanje, spodbuja znižanje temperature ter imunske odzive. Zato je noč čas, ko se telo najbolje brani pred boleznimi in okužbami, razlaga Maurizio Cutolo, revmatolog genovske univerze. Koncentracija melatonina naj bi bila najvišja ob treh zjutraj, potem pa se znižuje in narašča raven kortizola. Tu je še vpliv acetilholina, ki znižuje srčni utrip, krvni tlak in krči bronhije. Zato so astmatične krize pogostejše v nočnih urah.

Noč je najneugodnejše obdobje za tiste, ki trpijo za zgago ali rano na želodcu, saj takrat narašča izločanje želodčne kisline, siceršnja prebava pa je takrat bolj počasna in želodec je manj dejaven, se pravi, da je izločena kislina odveč. Ledvice izločajo manj seča, ki pa je koncentriran in se zato ledvični krči pogosteje pripetijo zjutraj. 

Kdaj vzeti zdravilo

Lahko z boljšim razumevanjem ustaljenega ritma telesnega delovanja izboljšamo zdravljenje bolezni? Ko je bioritem porušen, včasih zdravniki predpišejo tudi zdravila. S tem se ukvarja kronofarmakologija, ki išče ravnotežje med razvojem bolezni in ritmom presnove bolnikovega telesa ter skuša izboljšati učinkovitost zdravila in zmanjšati njegove stranske učinke.

Pomemben dosežek kronofarmakologije je uspel nemški ekipi pri zdravljenju revmatoidnega artritisa z zdravilom, ki so ga bolnikom dajali ob 22. uri, a je začel učinkovati šele ob treh ponoči. Kortizonska zdravila so bolnikom nekoč vedno dajali zjutraj, da bi njihovo delovanje sovpadlo z naravnim vrhuncem kortizonskih hormonov v telesu, toda potem so odkrili, da ta vrhunec pri bolnikih z artritisom prihaja z zamikom in so zato dejansko dalj časa brez kortizola. To je tudi razlog, da za revmatičnimi bolečinami trpijo še zlasti zgodaj zjutraj. Rezultati raziskave so jasni: če z zdravilom za bioritem začnemo prej in simptome prehitimo, se bo stanje izboljšalo, stranski učinki bodo manjši in za enak učinek bo potreben manjši odmerek hormonov.

Tudi koncentracija izvornih celic v krvi ni vedno enaka. Hematopoetske celice, iz katerih izvirajo vse vrste krvničk, se selijo iz kostnega mozga (kjer nastanejo) v kri sledeč 24-urne cikle, največ pa jih je opoldne in najmanj opolnoči. Takšne izsledke so zdravniki ugotovili pri miših. Če bodo nekaj podobnega odkrili pri ljudeh, bo to zelo pomembno za klinične raziskave. Če bodo želeli odvzeti darovalcu čim več izvornih celic za presaditev, bodo to namreč opravili v času, ko je njihova koncentracija v krvi največja.

Kdaj je idealen čas za …

Britje: Zgodaj zjutraj. Vsi moški vedo, da se zjutraj manjkrat urežejo in manj krvavijo. To se dogaja zato, ker so trombociti, ki so pomembni za strjevanje krvi, zjutraj bolj lepljivi in laže oblikujejo strdke.

Obilen obrok: Zjutraj, ker potrebujemo energijo in takrat učinkoviteje izrabimo kalorije kot pozneje podnevi. To je tudi dokazal pionir kronobiologije Franz Halberg z univerze v Minneapolisu, ki pravi, da če bi zjutraj pojedli obrok, vreden 2000 kalorij (kar zadostuje povprečnim dnevnim potrebam), in potem ne bi nič več jedli, bi gotovo začeli hujšati. Če bi enak obrok pojedli zvečer, pa bi se začeli rediti. Po dobrem zajtrku je idealno kosilo takšno, ki je bolj bogato z beljakovinami kot z ogljikovimi hidrati, priporočljiva pa je lahka večerja.

Šport, ki zahteva natančnost, na primer streljanje: Najbolje se je s takšnimi športi ukvarjati zjutraj, ko smo najbolj zbrani.

Pomemben sestanek: Pozneje zjutraj, med 10. in 12. uro, ko so umske sposobnosti na vrhuncu. Najslabši del dneva za intelektualne dejavnosti je popoldanski čas po kosilu, ko smo pogosto zaspani.

Pouk: Otrokom najbolj ustreza jutranji pouk, ker so tedaj njihove umske sposobnosti najboljše. Pri najstnikih je ta višek premaknjen, zato jim bolj ustreza popoldanski pouk.

Tek, plavanje, atletika: Popoldne ali pozno popoldne je čas, ko so dihala, srce in ožilje najbolj zmogljivi in takrat je telesna temperatura višja, kar pomeni, da je človeški stroj ogret in so mišice pripravljene za napore.

Obisk zobozdravnika: Popoldne, ko je višji bolečinski prag za zobe in dlesni. Zdi se, da je takrat učinek protibolečinskih sredstev daljši kot zjutraj.

Pitje alkohola: Za kozarec alkoholne pijače se raje odločimo pozno popoldne, med 17. in 18, uro. Takrat želodec hitreje presnavlja alkohol in ga telo lažje prenese..

Dober počitek: Ponoči. Človek je dnevna žival. Noč je ustvarjena za spanje in ne za to, da ponočujemo. V nasprotnem primeru lahko spremenimo ritem izločanja melatonina. Če samo tri tedne zapovrstjo večerjamo ob 23. uri in gremo spat ob dveh zjutraj, se občutno poviša raven inzulina in tvegamo sladkorno bolezen.