Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis – tipični bolezni sodobnega časa

V zadnjem času narašča število ljudi s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi – Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom, katerih simptomi so lahko precej podobni. Raziskovalci sicer niso povsem prepričani, kaj natanko privede do razvoja kroničnih vnetnih črevesnih bolezni oziroma kaj je glavni vzrok. V osnovi gre sicer za to, da naš imunski sistem napade prebavni trakt, kar privede do kroničnih vnetij, posledično pa do številnih neprijetnih simptomov, s katerimi se spopadajo ljudje, ki imajo Crohnovo bolezen ali ulcerozni kolitis.

Govorimo torej o vrsti avtoimunskih bolezni. Znanstveniki so se doslej osredotočali predvsem na iskanje genetskih vzrokov za razvoj bolezni, v zadnjem obdobju pa se njihova pozornost vse bolj usmerja tudi k preučevanju povezave med našimi vsakodnevnimi navadami in okoljskimi dejavniki ter verjetnostjo za razvoj kroničnih vnetnih črevesnih bolezni …

Crohnova bolezen

Genetika ima zagotovo pomemben vpliv

Raziskovalci doslej sicer še niso odkrili enega samega razloga, ki bi bil kriv za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis, vendar so prepričani, da vpliva genetike ne moremo zanemariti. Predvsem primerjave med enojajčnimi in dvojajčnimi dvojčki so pokazale, da v prvi skupini precej pogosteje zbolita oba izmed dvojice kot v drugi skupini. Do zdaj je uspelo znanstvenikom s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi povezati že več kot 200 genov oziroma genskih variacij. Vendar pa bo brez jasnega razumevanja tega, kaj natanko se zgodi, da pride o imunskega odziva, kakršen je značilen za kronične vetne črevesne bolezni, obravnava bolnikov še vedno lahko temeljila le na lajšanju simptomov, ne pa tudi na odpravljanju samih vzrokov. Poleg tega pa vse več raziskovalcev opozarja, da genetika ni edino, kar bi morali upoštevati. Še posebej če smo pozorni na to, v katerih državah sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis v najhitrejšem porastu.

Globalizacija prinaša tudi kronične vnetne črevesne bolezni?

V zadnjem obdobju je pozornost velikega števila raziskovalcev, ki se ukvarjajo s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi, pritegnilo predvsem dejstvo, da so težave v največjem porastu v državah, ki privzemajo »zahodnjaške navade«. Medtem ko je število ljudi s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi v Evropi in Združenih državah Amerike že kar nekaj časa precej visoko in seveda še vedno narašča, pa se zdi, da je zdaj epidemija zajela tudi tiste države, ki bi jih lahko označili kot na novo industrializirane. Tako se zdi precej očiten zaključek, da imajo pomemben vpliv tudi naše vsakodnevne navade – predvsem hrana, ki jo uživamo, in količina telesne aktivnosti.

Razlike med ruralnimi in urbanimi predeli ter vpliv antibiotikov

Pred nedavnim je bila izvedena še ena zelo zanimiva raziskava, povezana s kroničnimi vnetnimi boleznimi. Raziskovalci so preučevali predvsem razlike med prebivalstvom v mestih in na podeželju. Ugotovili so, da je verjetnost za bolezni, kot sta ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen, precej nižja pri tistih, ki živijo na podeželju. Tudi razlaga teh ugotovitev sicer dopušča precej prostora za interpretacijo, pri čemer raziskovalci menijo, da bi bili lahko rezultati vsekakor povezani tudi z razlikami v življenjskem slogu in prehranjevalnih navadah. Raziskave, opravljene v preteklosti, pa so razkrile, da je lahko to, kako visoko bo tveganje za razvoj kroničnih vnetnih črevesnih bolezni, povezano tudi s tem, ali je naša mama med nosečnostjo uživala antibiotike ali ne. Jemanje antibiotikov naj bi namreč pomenilo tudi večjo možnost za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis.

Povejte svoje mnenje - kometirajte