Injekcije botoksa so priljubljena pomlajevalna metoda oziroma metoda za glajenje gubic. Kot je znano, je glavna sestavina botoksa v osnovi strup (botulinski toksin tipa A), vendar pa je lahko manjša količina te snovi v določenih okoliščinah zelo koristna. Uporaba botoksa ni povezana samo z doseganjem estetskih učinkov, ampak gre za snov, ki lahko med drugim pomaga tudi pri določenih nevroloških obolenjih, saj preprečuje čezmerno krčenje mišice. Seveda pa je tudi injiciranje botoksa – podobno kot večina drugih posegov – povezano z določenimi tveganji. Eno od tovrstnih tveganj so pred nedavnimi izpostavili raziskovalci, ki so o svojih ugotovitvah poročali v znanstveni reviji Scientific Reports. Študija prinaša spoznanja o vplivu injiciranja botoksa v čelo na del možganov, ki je odgovoren za interpretiranje in procesiranje čustev drugih ljudi …
Naše obrazne mišice naj bi se spontano odzivale na tuje obraze
Injiciranje botoksa lahko začasno prekine t. i. nevromišično povezavo. Posledica je začasna nezmožnost razbiranja čustvenih stanj drugih ljudi. Ugotovitve potrjujejo hipotezo o povezavi med razbiranjem čustvenih stanj na podlagi mimike in krčenjem mišic na obrazu. Ko vidimo jezen ali vesel izraz na tujem obrazu, naj bi v skladu s to hipotezo nezavedno pokrčili mišice na svojem obrazu, da bi se naša mimika čim bolj približala obrazu, ki ga opazujemo. Ko se zaradi vzgiba, da bi posnemali mimiko na opazovanem obrazu, naše mišice pokrčijo, do možganov pripotujejo signali, ki nam pomagajo pri interpretiranju čustvenih stanj. Krčenje obraznih mišic pa ni pomembno le za identificiranje tujih čustev, ampak tudi za naše lastno čustvovanje. V skladu s hipotezo o povratnih obraznih informacijah, katere izvor lahko najdemo pri samem Darwinu, naj bi tako obstajala povezava med mišičnim spominom in procesiranjem čustev v možganih.
Injekcije botoksa vplivale na dva pomembna dela možganov
Raziskava, ki je bila opisana v novi študiji, je vključevala 10 žensk, starih 33–40 let. Raziskovalci so ženskam v čelo injicirali botoks, s čimer so začasno paralizirali mišico, ki je ključna za mrščenje. Čez dva tedna je sledila naslednja faza eksperimenta: prostovoljke so morale opazovati slike obrazov, ki so odražali različna čustvena stanja, raziskovalci pa so medtem s pomočjo funkcionalne magnetne resonance spremljali aktivnosti v njihovih možganih. Ti rezultati so bili primerjanju z rezultati podobnega eksperimenta, ki je bil izveden dva tedna pred injiciranjem botoka. Analiza je razkrila korelacijo med botoksom in spremembami aktivnosti amigdale – dela možganov, ki je odgovoren za predelavo čustev. Obenem pa so bile zaznane tudi spremembe, povezane z delom možganov, imenovanim fusiform gyrus. Gre za del možganov, ki je med drugim zelo pomemben za prepoznavanje obrazov.
Začasno onemogočenje mrščenja je lahko tudi koristno …
Rezultati raziskave kažejo, da lahko preprečevanje mrščenja obraza z injiciranjem botoksa negativno vpliva ne procesiranje obrazov oziroma različnih čustvenih stanj, ki se odražajo na obrazih. Botoks paralizira mišice na obrazu, s čimer zmoti povezavo med obrazom, amigdalo in delom možganov, imenovanim fusiform gyrus. Rezultati se ujemajo z izsledki študije, ki je bila objavljena leta 2011. Raziskovalci so takrat ugotovili, da lahko injiciranje botoksa v predel okoli oči močno oteži procesiranje čustev. Tovrstni učinki botoksa so sicer v večini primerov moteči, vendar pa obstajajo tudi okoliščine, v katerih so lahko koristni. Odkrito je na primer bilo, da lahko začasna blokada sposobnosti krčenja obraznih mišic oziroma mrščenja obraza pomaga osebam, ki se spopadajo z depresijo, vendar ni povsem jasno, kaj so razlogi za to.