Ali pogosto »pozabite obraze«, zato težko prepoznate znance? Drugi morda mislijo, da jih ignorirate namerno oziroma da ste nevljudni, vendar obrazna slepota ni samo izgovor. Gre za motnjo, ki je v medicinskih krogih znana kot prozopagnozija in ki je precej pogostejša, kot si predstavlja večina ljudi. Študija, ki je bila februarja letos objavljena v znanstveni reviji Cortex, je to potrdila …
Za obrazno slepoto najpogosteje krivi genetski dejavniki
Obrazna slepota oziroma nezmožnost prepoznavanja obrazov je lahko povezana z različnimi vzroki. Eden izmed njih je poškodba možganov, pri čemer je posebno problematična poškodba zatilnega oziroma okcipitalnega režnja. Prozopagnozija, povezana z možganskimi poškodbami, je sicer relativno redek pojav. Po drugi strani pa je prozopagnozija, za katero so krivi genetski dejavniki ali abnormalen razvoj, precej pogostejša. Kot so ugotovili raziskovalci, ki so se podpisali pod uvodoma omenjeno študijo, zanjo trpi 1 od 33 oseb.
Nova raziskava je vključevala vprašalnik in dva testa
Navedena ocena pogostosti obrazne slepote, povezane z genetskimi dejavniki ali razvojnimi nepravilnostmi, je rezultat raziskave, v kateri je sodelovao več kot 3000 oseb. Raziskava je bila sestavljena iz izpolnjevanja vprašalnika in iz dveh testov. Sodelujoči so morali med drugim odgovoriti na vprašanje o tem, ali se kdaj spopadajo s težavami pri prepoznavanju obrazov. Raziskovalci so nato s testoma preverili, kako hitro si lahko sodelujoči zapomnijo nove obraze in koliko težav imajo pri prepoznavanju obrazov slavnih oseb.
Obrazna slepota je bila odkrita pri približno 3 % sodelujočih
Analiza rezultatov je razkrila, da je mogoče pri nekaj več kot 100 sodelujočih govoriti o prozopagnoziji. Osebe z obrazno slepoto so tako predstavljale dobre 3 odstotke vseh sodelujočih. Pri 72 osebah je šlo za blažjo obliko obrazne slepote, medtem kot je bila pri 31 osebah odkrita hujša oblika prozopagnozije.
Ali so trenutni kriteriji za diagnosticiranje obrazne slepote prestrogi?
Že predhodne raziskave so razkrile, da je obrazna slepota precej pogostejša težava, kot si verjetno predstavljate. Glede na podatke, ki so bili dostopni pred novo raziskavo, se je ocenjevalo, da za prozopagnozijo trpi vsaka 40. oseba. Raziskovalci, ki so pripravili novo študijo, menijo, da je njihova ocena, torej da je mogoče o obrazni slepoti govoriti pri vsaki 33. osebi, ustreznejša. Prepričani so namreč, da so trenutni kriteriji za diagnosticiranje prozopagnozije prestrogi, kar je vplivalo na izsledke predhodnih študij, povezanih s to temo.
Raziskovalci, ki so zaslužni za novo študijo, verjamejo, da je obrazna slepota zaradi prestrogih diagnostičnih kriterijev nemalokrat spregledana. Osebe z blažjo obliko prozopagnozije tako ne dobijo ustrezne diagnoze, pri čemer pa lahko težava zelo negativno vpliva na njihovo vsakodnevno življenje. Če bi osebe, ki se zaradi obrazne slepote spopadajo z različnimi težavami, vedela, da obstaja za to, kar doživljajo, poimenovanje oziroma diagnoza, bi lažje pojasnile drugim, da njihovo obnašanje ni odraz nevljudnosti, ampak posledica objektivnih oziroma fizioloških ovir. Poleg tega pa so te osebe tako prikrajšane za možnost izboljšanja. Metode, ki so trenutno na voljo za blaženje intenzivnosti prozopagnozije, na primer kognitivni trening, so namreč posebno uspešne pri ljudeh z blažjo obliko obrazne slepote. Raziskovalci tako verjamejo, da moramo o obrazni slepoti oziroma prozopagnoziji razmišljati kot o spektru in pri tem upoštevati, da lahko tudi blažja oblika motnje močno zaznamuje socialno življenje oseb, ki se spopadajo s tovrstnimi težavami. Tako gre za težavo, ki je ne bi smeli podcenjevati, saj je prepoznavanje obrazov eden od ključnih signalov, s katerimi drugim ljudem sporočamo, da so za nas pomembni.