Kako izbrati dobro ležišče in vzglavnik za kakovostno spanje?

Na spletu sem prebrala oceno strokovnjakinje za gradbeništvo in notranjo opremo o tem, kako so opremljene slovenske spalnice. Poleg tega, da so prostori že sicer premajhni, v spalnico poleg postelje s pretegnjenim ležiščem natlačimo še garderobne omare in pisalno mizo z računalnikom. Pa še televizijski sprejemnik in igrače, če imamo majhne otroke. Ironično razmišljam, da je to povsem razumljivo, saj obiskov ne sprejemamo v spalnici, da bi lahko drugi opazili, da je naše ležišče že povsem odsluženo. Ampak ne bo povsem držalo, da spalnica ni pomemben prostor v našem stanovanju. Tretjino svojega življenja prespimo, poleg tega pa je postelja tudi najbolj intimen prostor našega stanovanja. Poleg hrane in dihanja je spanje pomemben dejavnik, ki omogoča življenje.

Ležišče, vzglavnik - kakšnega izbrati?

Dušan Blažič iz podjetja Postelja pravi, da mlajša generacija posveča več pozornosti izbiri ustreznega ležišča in kakovostne posteljnine ter urejenosti spalnice: »Kolikor je ljudi, toliko je različnih potreb. Naša skrb je kakovostno spanje, zato želimo vsakemu ponuditi kakovostno ležišče, ki je primerno le zanj. Obenem lahko ljudem svetujemo tudi širše, saj smo si v več desetletjih nabrali precej izkušenj in se tudi posvetovali s strokovnjaki z različnih področij in ortopedi.« 

Kakšno ležišče je primerno zame?

Zakaj ni priporočljivo izbirati ležišča prek spleta, ampak je pomembno, da prodajalec človeka vidi in se z njim tudi pogovori? Danes je spet bolj v ospredju osebni stik. Zato je tudi pri izbiri ležišča dobro, da se stranka in prodajalec srečata. Dušan Blažič pravi, da so ljudje včasih zelo nedostopni: »Rad jih primerjam s kostanjem, ki je obdan z bodicami. Najprej jih je treba odstraniti, da lahko prideš do jedra kostanja. Človeku, ki mi ne zaupa, kako ponoči spi, je težko svetovati. Prvo oceno, kakšno ležišče potrebuje stranka, lahko naredim na podlagi starosti, telesne teže in telesne konstrukcije, vendar to včasih ni dovolj. Zanimivo je, da se nekateri odprejo potem, ko se v prodajalni uležejo na posteljo. Takrat pa povejo, kakšne težave imajo, na primer skoliozo ali revmatizem, težave s kolki, križem in podobno.« Pred izbiro ležišča pa vsakomur tudi svetujejo, da se na posteljo uleže in preizkusi, ali mu določeno ležišče ustreza ali ne.

Trdota ležišča in njeno vzmetenje se določi glede na telesno težo osebe in njeno mišično maso. »Tisti, ki imajo preveč kilogramov, potrebujejo bolj trdo ležišče. Tudi običajen tip vzmetenja zanje ne pride v poštev, ampak potrebujejo posebno vzmetenje. Izbira ustreznega tipa vzmetenja glede na telesno konstrukcijo je najbolj pomembna, saj vsakdo pričakuje, da bo ležišče lahko uporabljal vsaj deset let,« pojasnjuje Dušan Blažič. Kadar ima človek večjo telesno težo in tudi večjo mišično maso, je zanj primerno trše ležišče. Kadar pa ima človek normalno telesno težo in manjšo mišično maso, pa potrebuje manj trdo ležišče. Zakaj? »Pri ležanju se mišice umikajo kostem in kost pritiska neposredno na kožo, zato začne človeka ležišče žuliti in mu je neprijetno. Vsak potrebuje udobno ležišče, ki se enakomerno ugreza po celotni dolžini telesa. Na sredini, kjer smo najtežji, se ležišče posledično bolj ugrezne, vendar mora kljub temu nuditi oporo za križ.« Pri ležišču je pomembna tudi termoklima.

Dušan Blažič pravi, da mora biti ležišče kot naša druga koža: »Temperatura nad ležiščem se ne spreminja in običajno ne presega 37 stopinj Celzija. Spreminja pa se količina vlage. Ta je povečana, kadar je oseba na primer pretežka, kadar gre spat s polnim želodcem ali če ima ženska klimakterične težave. Zato mora žimnica dihati. Pomembna pa je tudi prevleka za posteljnino, ki naj ne bo sintetična. Odsvetujem tudi sintetično odejo. Najboljša je bombažna oziroma volnena.« Razlika med ležišči je tudi v materialih, ki so lahko naravni ali sintetični. Ljudje pa jih izberejo glede na to, koliko so pripravljeni plačati za ležišče.

Ležišče in postelja

Spalnica – oltar v stanovanju

Dušan Blažič pravi, da je spalnica oltar v stanovanju in postelja oltar v spalnici. Ljudje se premalo zavedamo, da v spalnici zadostujejo postelja in dve nočni omarici. Drugega pohištva in aparatur v njej ne potrebujemo. Idealno je, če je spalnica velika 4 x 5 metrov, če je obrnjena na vzhod in ima izhod na balkon. To so idealne okoliščine, ki si jih ne morejo vsi zagotoviti. Kljub temu pa velja spomniti še, da na dobro spanje vplivajo tudi barve. Pohištvo in posteljnina naj bodo svetlih barv. Nezanemarljiva podrobnost, ki vpliva na spanje, je tudi višina postelje. Ta naj bo visoka najmanj toliko kot klasičen stol. To je od 50 do 55 centimetrov.

»Ko se človek usede na posteljo, morajo biti kolena v pravem kotu. Iz takšne postelje zjutraj tudi lažje vstanemo. Poleg tega smo odmaknjeni od prašnih delcev, ki so na tleh v spalnici. Če je postelja v spodnjem delu zaprta, to ne pomeni, da se ležišče slabo zrači. Problem lahko nastane, kadar prostori v stanovanju ali hiši niso stalno ogrevani in kadar je v zraku veliko vlage. Tudi za tiste, ki se veliko potijo, priporočam pod ležiščem letveno podlogo s primernim razmakom, da je pretok zraka večji. Na kakovost spanja vpliva tudi dobra zračnost spalnice in zadostna količina kisika v njej.«

Kakšen naj bo naš vzglavnik?

Kdor spi na trebuhu, vzglavnika skorajda ne potrebuje, vsi drugi pa. Ker imamo ljudje različno dolg vrat, različno obliko in težo glave ter širino ramen, je tudi izbira vzglavnika prilagojena vsakemu posamezniku. Dušan Blažič razlaga, da se mora vzglavnik med spanjem prilagajati našemu obračanju v postelji, saj strokovnjaki ocenjujejo, da se v eni noči obrnemo v postelji tudi do štiridesetkrat. Vzglavnik se mora prilagajati tudi položaju telesa pri spanju: spimo lahko na boku ali na hrbtu. Zato potrebujemo vzglavnik, pri katerem ostane naša glava v pravem kotu glede na ramena, ne glede na to, v katerem položaju je telo pri spanju.

Tudi Ivica Flis Smaka, dr. med., iz Zdravstvenega zavoda Flis, ocenjuje, da na dober spanec vpliva tudi primeren vzglavnik: »In tudi na kakovost vzglavnika vpliva več dejavnikov: priljubljeni položaj za spanje, primerna velikost in polnilo ter oblika vzglavnika, pomembna pa je tudi prevleka. Mnoge posebej pritegne barva vzglavnika ali barva prevleke za vzglavnik, vsekakor pa naj bo pozornost v večji meri usmerjena k izbiri materialov in ne k barvam. Na izbiro vzglavja zagotovo vplivajo nekatere zdravstvene težave posameznika: smrčanje, bolezni hrbtenice, dihal in bolezni prebavil.«

Položaj telesa med spanjem

Priljubljeni položaj med spanjem najlažje določimo tako, da vsaj nekaj dni zaporedoma beležimo, v katerem položaju najlažje zaspimo in v katerem položaju se zbujamo. »Če radi zaspimo na trebuhu, potrebujemo tanjši vzglavnik ali ga sploh ne uporabimo. Za spanje na hrbtu naj bo vzglavnik srednje debel – ne pretanek, da ga ne potlačimo in izravnamo s podlago, pa tudi ne predebel ali previsok, ki potisne glavo toliko naprej, da s prisilnimi položaji povzroči napetost in bolečine v vratu. Za spanje na boku je priporočljiv nekoliko debelejši in bolj čvrst vzglavnik, ki podpre glavo in vrat v bočnem položaju. Spanje v več različnih položajih zahteva vzglavnik srednje debeline, ki je puhast in dovolj mehak, da podpira glavo in vrat v različnih položajih spanja,« razlaga Ivica Flis Smaka. Polnila so lahko naravna ali iz umetnih materialov.

Med naravnimi je najbolj poznano gosje perje, vendar je dobro prebrati sestavo polnila: polnila iz gosjega puha so nežna in fina, polnila iz perja delujejo bolj čvrsto (grobo) in prav lahko se zgodi, da kdaj kakšno trdo pero pogleda skozi tkanino. Sogovornica pravi, da alergiki ne marajo teh polnil (niti puhastih niti iz celih peres), čeprav ni pravih znanstvenih dokazov, da so zanje škodljiva. Polnila iz volne in čistega bombaža so poznale že naše babice in njihove mame. Sedaj jih ponovno srečujemo v ponudbi zdravju prijaznih proizvajalcev. Polnila iz bombaža dajejo občutek čvrstosti, kadar je bombaž zbit. Enako velja za volno, čeprav je volna v osnovi manj čvrsta od bombaža. Manj trdo delujejo vzglavniki iz koščkov ali kosmičev (volnenih, bombažnih). Obe vrsti polnila sta primerni tudi za alergike. Od drugih naravnih polnil poznamo še pirine, prosene, ajdove luščine in češnjeve koščice. Ponudniki teh vzglavnikov poudarjajo naslednje prednosti: mikromasažo glave, popolno prileganje telesnim krivinam, odvajanje vlage in prilagajanje temperature ter hipoalergenost.

Ivica Flis Smaka, dr. med., pa opozarja: »Iz prakse vemo, da so ti vzglavniki »glasni«, da šumijo med premikanjem glave. Med bolj tihimi in brez motečega šumenja naj bi bili vzglavniki iz prosenih luščin. Vzglavniki iz lateksa in spominske pene so pred časom preplavili tržišče, še zlasti, ker so označeni kot nealergeni. Ti vzglavniki so iz umetnih materialov, zadržujejo toploto in ne »dihajo«, so različnih debelin in oblik, pri čemer se na trgu pojavljajo z zavajajočimi imeni: kot anatomski, ortopedski, wellness vzglavniki! Potrošnike je nujno opozoriti, da ne obstajajo znanstvene in strokovne podlage za tovrstno poimenovanje! Do sedaj ni medicinskih študij in raziskav, ki bi opredelile priporočljive oblike in polnila vzglavnikov. Medicinska stroka bo morala slej ko prej sprejeti in doreči vse parametre zdravju primernih ležišč in vzglavnikov, saj je trenutno stanje na trgu kaotično: še najslabšo kakovost in popolnoma neprimerne vzglavnike lahko ponudniki poimenujejo tako, da jih potrošnik poveže z medicino – poimenovanja so namenoma zavajajoča, da pritegnejo k nakupu. Žal pa stroka pri tem nima besede in tudi inšpektorji ne. Dokler ni pravil, jih namreč nihče ne krši.«

Pozorno pri izbiri:

  • Dobro preberimo napis na etiketi, preden vzglavnik tudi zares kupimo.
  • Dobro je, da imamo doma več različnih vzglavnikov – različno počutje pogosto narekuje različne vzglavnike.
  • Vzglavnike redno zračimo in vsaj enkrat mesečno tudi operemo oziroma očistimo (po navodilih na etiketi!).
  • Vzglavniki iz naravnih materialov vzdržijo do deset let, vzglavnike iz umetnih materialov pa zamenjamo takoj, ko začnejo izgubljati prvotno obliko.