Kalumba – tradicionalno afriško zdravilo za prebavne težave

Kalumba (Jateorhiza palmata sin. J. calumba) ima grenke korenine, ki jih v vzhodni Afriki po starodavnih izročilih še vedno uporabljajo kot krepčilo za prebavila, z njimi pa zdravijo še druge prebavne težave in tudi grižo. Kalumba je tudi grenčica za spodbujanje teka in delovanja prebavil, zato je zelo koristno zeliščno zdravilo proti anoreksiji nervozi (bolezenski motnji hranjenja). Korenina kalumbe je mehka, nekoliko spolzka in zelo grenkega okusa.

Kalumba Jateorhiza palmata

Kalumba je ovijajoča se plezavka iz deževnih gozdov vzhodne Afrike, predvsem Mozambika in Madagaskarja. Z vitkimi stebli se vzpenja po drevesih in pogosto sega do krošenj najvišjih dreves. Ima velike dlanaste liste in zeleno-bele cvetove. Ponekod v tropskih območjih in tudi v Evropi kalumbo gojijo na posebnih opornikih, mlade rastline pa vzgojijo iz semen, ki jih sadijo spomladi. Kalumbine korenine izkopavajo v suhem vremenu na začetku spomladi in jih posušijo.

Kalumba omili bolečine

Poglavitne sestavine oziroma zdravilne učinkovine kalumbe so izokinolinski alkaloidi (palmatin, kolumbamin, jatrorizin), grenčine (furanoditerpenol, palmanin), eterično olje (do 1 % – po večini timol) in rastlinske sluzi. Med njeno zdravilno delovanje pa se smatra, da deluje kot grenčica, omili bolečine v želodcu, je splošno krepčilo, zbija vročino in odpravlja črevesne zajedavce.

Raziskave, ki so jih leta 1986 opravili v Singapurju, so pokazale, da dva izokinolinska alkaloida (palmitin in jatrorizin) znižujeta krvni tlak. Palmitin je poleg tega še spodbudilo za maternico, jatrorizin pa pomirjevalo in protiglivično sredstvo. Izokinolinski alkaloidi so po delovanju nekoliko podobni delovanju navadnega češmina (Berberis vulgaris) in kanadskega hidrasta (Hydrastis canadensis).

Kalumbine korenine so grenkega okusa zaradi navzočnosti grenčin, deloma pa tudi zaradi izokinolinskih alkaloidov. Grenčine vplivajo na čutnice za okus na jeziku in preko njih spodbujajo izločanje prebavnih sokov. Kalumba je ena najgrenkejših rastlin in je po tem zelo podobna rumenemu encijanu (Gentiana lutea), čeprav rastlini vsebujeta različne grenčine. V nasprotju s številnimi drugimi grenčičnimi zelišči vsebuje kalumba zelo malo eteričnega olja in je brez čreslovin (ta dajejo trpkost in adstringentnost), zato jo včasih uvrščamo med »čiste grenčice«.

Prebavne težave

Kako kalumba preprečuje okužbe?

Kalumba zviša kislost v želodcu in s tem preprečuje okužbe prebavil. Spodbuja izločanje prebavnih sokov ter tako izboljšuje razgrajevanje in vsrkavanje hranilnih snovi iz hrane. Kalumba lajša vse težave s prebavo, ki so posledica pomanjkljivega izločanja prebavnih sokov in pomanjkanja želodčne kisline.

Podobno kot številna druga grenčična zelišča tudi kalumba pomaga pri številnih kroničnih boleznih. Redno uživanje pred obroki (najboljše v tinkturi) okrepi prebavo in izboljša vsrkavanje hranilnih snovi v črevesju. Zelišče je še posebej koristno pri zdravljenju sindroma kronične utrujenosti, pogosto povezanem s pomanjkanjem izločanja kisline v želodcu.

Plemena v vzhodni Afriki kalumbo tradicionalno uporabljajo pri zdravljenju griže, z njo pa odpravljajo tudi črevesne zajedavce. Majhne odmerke so včasih dajali nosečnicam proti jutranji slabosti, čeprav nosečnice zelišč na splošno ne bi smele uživati.

Kako jo uporabljati

Prevretek je najboljši skupaj z drugimi zelišči. Pri težavah s prebavo jemljemo 2-krat dnevno po pol skodelice prevretka iz 5 g kalumbe, 10 g pravega kolmeža in 750 ml vode.

Tinktura na osnovi kalumbe pa je močno poživilo in krepčilo za prebavila. Proti oslabeli prebavi jemljemo 2- do 3-krat (pred obroki) po 20 kapljic z vodo. Tinkturo pripravimo tako, da 200 g posušene sesekljane korenine kalumbe stresemo v 1 l vodke ali ruma, ki sicer prikrije neprijeten okus ali vonj nekaterih zelišč. Tako pripravljeno tinkturo lahko hranimo največ 2 leti v sterilizirani steklenici iz temnega stekla ter na hladnem in temnem mestu.

Preberite tudi: Zaprtje: brez redne prebave ni dobrega počutja