Zaprtje: brez redne prebave ni dobrega počutja

Ljudje smo različni in imamo različne navade, prav tako pa se razlikujemo po ritmu izločanja blata. Nekaterim je normalno, če gredo na blato le vsak drugi ali celo tretji dan, nekateri drugi pa morajo vsak dan ali celo večkrat na dan. Zaprtje – ali z drugo besedo zapeka – torej ni odvisno toliko od tega, kako pogosto nekdo odvaja blato, pač pa bolj od občutka, ki ga ima ob tem.


Pri zaprtju gre za mučno in včasih boleče odvajanje majhnih količin zelo trdega blata, pa čeprav je to vsakodnevno, sploh če ga spremljajo napenjanje in občutki nepopolne izpraznitve. Torej je zmotno prepričanje mnogih, da so zaprti zgolj zato, ker blata ne odvajajo vsak dan.

Zaprtje, simptomi, zdravjenje

Dovolj vlaknin in tekočine

Kaj vpliva na hitrost prebave in črevesne peristaltike? Na prvem mestu je hrana, zato je pomembno, da dnevno zaužijemo zadostno količino čistih netopnih vlaknin. Na drugem mestu je zagotovo vnos tekočine v telo. Nekateri potrebujejo več tekočine, drugi manj, odvisno je tudi od naše telesne aktivnosti in zunanjih temperatur. Na splošno pa ljudje spijemo premalo tekočine. Ob hrani jo je dnevno priporočljivo spiti še vsaj liter in pol. Priporočljivo je tudi vsakodnevno pitje naravne mineralne vode z magnezijem, ki deluje odvajalno. Seveda pa pri tem ne smemo pretiravati, saj lahko dosežemo nasprotni učinek. Na hitrost našega iztrebljanja močno vpliva tudi gibanje. Zato si tudi tega, predvsem telovadbo, »privoščimo« v zadostni meri.

Včasih pa uživanje hrane z vlakninami in dovolj tekočine ne zadostujeta. Pogostost iztrebljanja je namreč odvisna tudi od naše osnovne črevesne motorike. O njej lahko sklepamo že po tem, kakšne so bile prebavne navade in težave naših prednikov. Zaprtje lahko povzročita tudi hipotiroidizem (pomanjkljivo delovanje ščitnice) in depresija.


Vzroki za občasne težave

Na potovanjih smo običajno prisiljeni spremeniti ustaljeni ritem in način prehranjevanja. Pogosteje posegamo po hitri hrani, ne pijemo dovolj tekočine in smo premalo telesno dejavni, kar vse vpliva tudi na odvajanje blata. Zato je treba poskrbeti za primerno prehrano in ne pozabimo na telovadbo niti na potovanju. Vzrok za zaprtje na potovanju je lahko tudi jet lag, če potujemo v daljne kraje. Na splošno pa je redno odvajanje na potovanju bolj ali manj onemogočeno, saj urnik potovanja pogosto ni v skladu z našo biološko uro. Če nas »klic narave« ujame v nepravem trenutku in se moramo zadržati, nam to, še posebej, če se zgodi večkrat, oslabi refleks izločanja. Če ne gre drugače, se oskrbimo tudi s pripravki proti zaprtju, ki jih dobimo v lekarni brez recepta.

Pozorni bodimo tudi pri jemanju zdravil. Nekatera, predvsem psihofarmakološke substance, zmanjšujejo peristaltiko, analgetiki, predvsem morfinski derivati, pa še dodatno zvišujejo tonus notranje mišice zapiralke in zato vplivajo na iztrebljanje. V črevesju delujejo številni hormoni in hormonsko aktivne snovi, ki vplivajo na serotoninske, muskarinske in histaminske receptorje ter določajo peristaltiko črevesja. Vsa zdravila, ki kakor koli delujejo na omenjene receptorje, delujejo tudi na pogostnost odvajanja. Na te receptorje delujejo tudi različna prehranska dopolnila, vendar redko v smislu zmanjševanja peristaltike, razen vse narkotične substance, ki delujejo na morfinske receptorje. Pri občutljivih osebah lahko nekatera prehranska dopolnila povzročajo tudi krče ali driske. Pomembno je, da posamezniki, ki hkrati jemljejo več vrst zdravil, preverijo navodila, v katerih so opisani morebitni stranski učinki. Pred jemanjem določenega zdravila in po njem je priporočljivo tudi spremljanje vseh pojavov v telesu, saj so lahko reakcije zelo individualne. Previdnost velja tudi pri prehranskih dopolnilih.

Uživanje alkohola in brezalkoholnih pijač, ki vsebujejo kofein, lahko povzroči blago dehidracijo in posledično izsušitev blata. Po drugi strani pa se zaprtje lahko pojavi tudi takrat, ko nenadoma prenehamo s pitjem kave, ki smo jo prej uživali redno. Zaprtje lahko povzroči tudi boleče iztrebljanje, ki se pojavlja po trebušnih operacijah ali pri hemoroidih.

Spremenjeni refleks odvajanja tudi vpliva zaprtje

Dojenčki refleksno odvajajo blato po vsakem dojenju. Ta refleks se pozneje ustali na dva večja – zjutraj in popoldan –, ko se po zaužitju hrane impulz širjenja stene želodca in prebavne cevi pretvori v naših možganih v poziv k odvajanju. Ker je zunanja mišica danke pod vplivom naše zavestne volje, ta dva refleksa zanemarimo. Tako porušimo biološko uro odvajanja. Ne glede na biološko uro pa obstaja najpogostejši poziv k odvajanju takrat, ko pride blato v danko pred notranjo mišico zapiralko in se stene danke razširijo. Tudi ta poziv lahko zavestno zadržimo.


Če se stena danke preveč razširi, postane neobčutljiva in ne dobimo več poziva k odvajanju. To se pogosto zgodi pri starejših ljudeh, pri katerih je elastičnost tkiva zmanjšana, mišice medeničnega dna oslabljene, pogoste pa so tudi okvare hrbtenice. Kadar občutljivost stene danke oslabi in ne dobimo več poziva, ne moremo več iztrebljati ali pa celo nimamo moči iztrebljanja.

Zaradi anatomskih sprememb v starosti, po poškodbah in porodih ter zaradi oslabelosti mišic se lahko spremeni tudi anatomska lega danke, kar prav tako vpliva na iztrebljanje. Funkcija zapiralne mišice, ki je sestavljena iz notranje in zunanje mišice, je odvisna od anatomske značilnosti, dolžine mišice in oživčenosti. Zato poškodbe hrbtenice vodijo v oslabljeno funkcijo in nezmožnost zadrževanja blata ali izgubo poziva k odvajanju. Zaradi starosti, po operativnih posegih, porodnih ali drugih poškodbah zapiralna mišica lahko izgubi elastičnost, postane trda, sklerotična, ne more se prilagoditi in zadostno raztezati pri iztrebljanju. Enako se zgodi pri kroničnem vnetju sluznice danke, ko se slednja lahko zoži in je zaradi tega onemogočeno iztrebljanje.

Zaprtje - kdaj k zdravniku?

Kdaj k zdravniku?

Če s spremenjeno prehrano, uživanjem dovolj vlaknin in pitjem veliko tekočine ter vsakodnevnim gibanjem zaprtja ne odpravimo, je potreben specialistični pregled pri zdravniku, ki opravi določene preiskave. Kdaj torej k zdravniku? Po odgovore na to vprašanje in glede potrebnih preiskav smo se obrnili na Jurija Bednarika, dr. med., spec. internista, s Klinike Doktor 24 iz Ljubljane. Predvsem se pregled pri gastroenterologu priporoča po 50. letu starosti, saj v tem starostnem obdobju narašča malignom črevesja. Dr. Bednarik nadalje priporoča, da se k zdravniku odpravimo tudi takrat, ko se način odvajanja spremeni brez jasnega vzroka in se po treh tednih ne uredi. Prav tako takrat, ko se pojavijo alarmni znaki, na primer hujšanje, kri na blatu ali se izmenjujeta driska in zaprtje.

Katere preiskave so potrebne in kaj z njimi ugotavlja gastroenterolog? »S kolonoskopijo pregledamo celotno črevo in izključimo vnetje, polipe, rak debelega črevesja ter zožitve. Pri sumu na motnje sfinktra je treba bolnika napotiti k proktologu, ki po pregledu pacienta lahko napoti še na dodatne preiskave (anorektalno manometrijo). Z endoskopskim ultrazvokom se lahko dokažejo poškodbe mišic medeničnega dna, zlasti pri ženskah po porodih,« pove dr. Jurij Bednarik. Po presoji proktologa je možna tudi kirurška terapija. V veliki meri pomaga »feedback šola odvajanja«, v kateri se s spremljanjem aktivnosti mišice medeničnega dna naučimo pravilne rabe mišic za iztrebljanje.


Zaprtje: Si lahko pomagamo z odvajali?

»Odvajalnih sredstev pri zaprtju, še posebej daljšega jemanja, ne priporočamo, ker povzročajo driske, posledično pa se črevo refleksno odzove z zaprtjem. Ustvari se začaran krog in zato moramo čedalje pogosteje posegati po odvajalih,« pojasni dr. Bednarik. Kirurgi proktologi, ki se veliko ukvarjajo z boleznimi anusa, pogosto svetujejo samoklistiranje, predvsem pri skrajnih, trdovratnih in dolgotrajnih zaprtjih, če oseba ne odvaja več kot teden dni ali ima zaradi zaprtja bolečine. Pri tem previdnost ni odveč, saj je lahko vzrok za zaprtje v zožitvah ali zarastlinah po predhodnih operacijah v trebuhu, kar pa lahko vidimo pri kolonoskopiji.

Pri dolgotrajnem zaprtju je priporočljivo pitje Donata Mg. Kot mehčalo se lahko uporabljajo tudi različni sirupi (laktuloza). Priporočajo tudi glicerinske svečke, s katerimi se zmehča zasušeno blato, ali po treh dneh neodvajanja odvajalno zeliščno svečko. Svetujejo tudi uporabo probiotikov.

VEČ VSEBIN: