Kolonoskopija je preiskava, ki omogoča zdravniku, da z očesnim nadzorom ugotovi bolezenske spremembe v debelem črevesu in danki. Pri preiskavi v danko uvedejo dolgo in upogljivo cev, ki se imenuje kolonoskop. Kolonoskopija zagotovo ni prijetna, saj posega v najbolj intimni del človekovega telesa in s tem poseže tudi v njegovo dostojanstvo, vendar je kljub temu strah neupravičen, če s pregledom soglašate. Ko boste dali na tehtnico pozitivne učinke tega pregleda in neprijetne občutke ob kolonoskopiji, bo strah izginil, saj se bo jeziček na tehtnici prevesil v korist preiskave.
Kolonoskopija nam lahko reši življenje
Izjemen strokovnjak in terapevt prim. Milan Stefanovič, dr. med., spec. internist gastroenterolog, strokovni direktor Diagnostičnega centra Bled, je prepričan, da dobra informiranost preiskovanca, poznavanje koristi kolonoskopije, predhodni pogovor z osebnim zdravnikom, zaupanje med gastroenterologom in preiskovancem ter spoštovanje zdravnikovih navodil lahko veliko prispevajo k premagovanju strahu. Preiskovanci v programu Svit (državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki) imajo s kolonoskopijo zelo dobre izkušnje, saj je 95 odstotkov anketiranih po opravljenem pregledu odgovorilo, da imajo pozitivne izkušnje s preiskavo.
Na vprašanje, ali bi bili pripravljeni kadarkoli kolonoskopijo ponoviti, jih je 90 odstotkov odgovorilo pritrdilno. Tudi glede seznanjenosti s postopkom preiskovanci niso imeli pripomb, saj jim ga je pojasnil osebni zdravnik oziroma gastroenterolog. Ko naštevamo pozitivne učinke kolonoskopije, se moramo zavedati, da zelo majhna kamera, ki je nameščena na konici kolonoskopa, specialistu gastroenterologu omogoča, da pregleda notranjost celotnega debelega črevesa. Kolonoskopija ima pred drugimi preiskavami tudi veliko prednost. Kadar je to potrebno, zdravnik že med samo preiskavo z instrumentom odstrani polipe in druge bolezenske spremembe, lahko pa odvzame tudi vzorce tkiva za nadaljnje preiskave. To pomeni, da preiskovancu ob ugotovljeni spremembi ni treba na vnovičen pregled s kolonoskopom.
Kdaj na kolonoskopijo
Na kolonoskopijo vas bo zdravnik napotil, kadar bo želel ugotoviti vzroke prebavnih motenj. Ta preiskava bo pojasnila, zakaj se pojavljajo bolečine v trebuhu, krvavitev iz danke, kronično zaprtje, kronična driska in druge črevesne težave. Na kolonoskopijo boste lahko povabljeni tudi v okviru preventivnega programa Svit. To je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Če ste stari 50 let ali več in imate povprečno tveganje za nastanek raka na debelem črevesu in nimate drugih dejavnikov tveganja razen starosti, je pametno, da se redno testirate v programu Svit vsaki dve leti, ko boste v program povabljeni.
Pred kolonoskopijo mora vsak preiskovanec poskrbeti za čiščenje črevesa, saj ostanki lahko ovirajo preglednost, natančnost in zanesljivost pregleda. Ustrezna priprava pomeni, da pred preiskavo upoštevamo navodila, ki jih dobimo. Upoštevati je treba:
- Posebno dieto najmanj en dan pred kolonoskopijo. Prepovedano je uživanje goste hrane. Uživate lahko le tekočino, kot so voda, čaj, čista juha in kava brez smetane ali mleka. Izogibati se je treba tudi rdeče obarvanim tekočinam, ker jih med preiskavo lahko zamenjajo za kri. Na dan posega od polnoči naprej ne smete več uživati niti tekočine.
- Če vam zdravnik ni dal drugih navodil, lahko uporabite poseben pripravek za čiščenje črevesa. Zadnji odmerek je treba zaužiti najpozneje dve uri pred posegom.
- Če jemljete zdravila, morate prilagoditi režim jemanja ali celo opustiti zdravila. Svojega zdravnika opozorite na to, če uživate zdravila za sladkorno bolezen, visok tlak in težave s srcem, če jemljete aspirin in druga zdravila za preprečevanje strjevanja krvi in nadomestke, ki vsebujejo železo.
Kolonoskopija: Preiskava ni boleča
Kolonoskopija je varen in neboleč poseg. Zapleti pri tej preiskavi so redki, lahko pa se pojavi krvavitev na mestu, na katerem je bila opravljena biopsija ali je bila odstranjena bolezenska sprememba. Možen zaplet je tudi predrtje črevesne stene.
V večini primerov preiskovanci pri kolonoskopiji ne potrebujejo pomiritve s pomočjo zdravil (sedacija), saj preiskava, ki jo opravlja izkušen gastroenterolog, večinoma ne boli in tudi ne sme boleti, pojasnjuje prim. Milan Stefanović. Dober gastroenterolog bo preiskovanca pomiril in se na njegovo željo med preiskavo pogovarjal, če to dobro vpliva na njegovo počutje in sprostitev. Sedacija je sicer samoplačniška storitev, ki jo preiskovancu omogočijo, če je takšna njegova želja in če zdravnik oceni, da je potrebna. Včasih je treba uporabiti le blago pomirjevalo v obliki tablete, bolj redko morajo zdravilo vbrizgati v žilo in ga kombinirati s protibolečinskim sredstvom. Odklonilen odnos do kolonoskopije imajo lahko odrasli, ki imajo travmatične izkušnje, verske zadržke, negativen odnos do lastnega telesa ali so v otroštvu doživeli travmatičen dogodek ali spolno zlorabo. Najbolje je, da se o svojih dilemah glede pregleda kakršna je kolonoskopija pogovorijo s svojim osebnim zdravnikom, ki jim bo znal prisluhniti.
Koliko časa traja kolonoskopija, je težko natančno odgovoriti, saj je to odvisno od okoliščin pregleda in zgradbe preiskovančevega telesa, okvirno pa lahko pričakujete od 20 minut do ene ure dolg pregled. Zagotovo je zaradi psihološke priprave bolje računati na daljše trajanje posega. Pri pregledu se boste morali sleči od pasu navdzol, zato boste dobili posebne hlačke, ki jih boste nosili med preiskavo. Najprej se boste ulegli na levi bok in pokrčili kolena. Zdravnik vam bo namazal zadnjično odprtino s posebnim lokalnim anastetikom v obliki mazila in vam potem uvedel kolonoskop v danko. Njegova dolžina omogoča, da gastroenterolog z njim pregleda vso dolžino debelega črevesa vse do slepega konca. Majhna kamera, ki je nameščena na konici kolonoskopa, pa pošilja sliko na zaslon. Kolonskop ima tri kanale; skozi enega vpihava zrak ali ogljikov dioksid, skozi drugega pošilja vir svetlobe in skozi tretji delovni kanal zdravnik opravlja diagnostične in terapevtske posege, kot so biopsija in odstranitev bolezenskih sprememb. Skozi ta kanal lahko spirajo tudi črevesno sluznico z vodo.
Kaj pa po posegu?
Zdravniki priporočajo, da imate po preiskavi, kakršna je kolonoskopija, na voljo odraslega spremljevalca. Če boste oskrbljeni s sedacijo, bo po posegu potrebna drugačna oskrba zdravstvenega osebja in spremljevalca. Sicer pa boste še nekaj ur po pregledu čutili pretakanje, napetost in krče. Ko boste z odvajanjem vetrov izločili odvečni zrak, se bo stanje normaliziralo. Če so vam pri preiskavi skozi kanal vpihovali ogljikov dioksid, pa teh težav ne boste imeli, saj se ta plin vsrka skozi črevesno steno in potem izloči skozi pljuča. Ko boste po pregledu prvič odvajali blato, boste lahko opazili sledove krvi, vendar naj vas to ne skrbi. Če se tudi kasneje pojavljajo sledovi ali celo večje količine krvi in strdki, pa morate na posvet k zdravniku. Tudi bolečine in zvišana telesna temperatura 37,8 stopinj Celzija so opozorilni znaki, da morate poklicati ali obiskati zdravnika.
Po opravljeni kolonoskopiji vam bo zdravnik predstavil rezultate in vam tudi razložil potrebne nadaljnje ukrepe. Negativen rezultat pomeni, da zdravnik ni ugotovil nobene bolezenske spremembe v črevesju. Če je bil izvid kolonokopije negativen oziroma normalen in zdravnik ni odkril nobenih polipov ali drugih resnih bolezenskih sprememb, boste v Program Svit ponovno povabljeni čez pet let – če boste seveda takrat še sodili v ciljno starostno skupino Svita. Pozitiven rezultat kolonoskopije pomeni, da je zdravnik odkril polipe ali nenormalne spremembe v debelem črevesu. Glede na velikost, število in obliko sprememb in glede na dejavnike tveganja za raka na debelem črevesu zdravnik določi kontrolne preglede, vnovične kolonoskopske preglede in druge posege.
Ne zamudite Svitovega povabila
Rak debelega črevesa in danke je velik javnozdravstveni problem. Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki ga koordinira in v sodelovanju s partnerji izvaja Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, so začeli na državni ravni izvajati aprila leta 2009. Program je zastavljen kot učinkovito sredstvo za zmanjševanje bremena raka na debelem črevesu in danki. Program Svit lahko letno reši 200 življenj in prepreči razvoj 300 novih rakov na debelem črevesu in danki, vendar le, če se ljudje v program vključijo, poudarja Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., spec. spl. med., direktorica Programa Svit. Zaskrbljeni so zaradi vsakega, ki se ni odzval na povabilo v program, saj se zavedajo, da se veliko ljudi sprehaja naokoli z že prisotnim rakom na debelem črevesu ali danki. Odkriti ga niso mogli zaradi tega, ker je vabilo vrgel v smeti.
V prvi presejalni krog Programa Svit so v obdobju od aprila 2009 do marca 2011 povabili 536.612 oseb, starih med 50 in 69 let. V dveh letih so dejansko testirali skoraj polovico povabljenih oseb. Od teh jih je 6,2 odstotkov moralo opraviti kolonoskopijo, ker je bil imunokemični test za ugotavljanje krvi v blatu pri njih pozitiven. Med 15.300 osebami, kolikor jih je opravilo kolonoskopijo, so odkrili 864 primerov raka na debelem črevesu in danki ter 5.150 predrakavih sprememb, ki so bile odstranjene že med kolonoskopsko preiskavo. V analiziranem vzorcu je bilo 71 odstotkov primerov rakov odkritih v stadiju I in II, ko onkološko zdravljenje še ni potrebno, saj rak še ni prerasel stene črevesja. Vsi ti podatki kažejo na to, kako pomemben je program Svit v današnjem času, ko se povečuje obolevnost za rakom na debelem črevesu in danki, saj s programom zmanjšajo umrljivost za rakom na debelem črevesu in danki za 30 odstotkov, za 20 odstotkov pa zmanjšajo incidenco oziroma število novih primerov.
Odzivnost
Jožica Maučec Zakotnik poudarja, da si želijo s programom doseči 70-odstotno presejanost oziroma odzivnost povabljenih ljudi v program Svit, predvsem pa želijo nadaljevati z visoko kakovostjo vsakega koraka v programu Svit. Kot primer je navedla, da naj preiskovanci ne bi čakali več kot 30 dni na kolonoskopijo. Nedopustno je namreč, da mora preiskovanec, ki ima pozitiven izvid imunokemičnega testa na prikrito krvavitev v blatu, čakati na kolonoskopijo štiri mesece. Program Svit ima svoj informacijski program, ki omogoča spremljanje kakovosti vsakega koraka tega programa in tudi vsak korak kolonoskopije, zato se po zagotovilu sogovornice glede kakovosti lahko postavimo ob bok evropskim državam. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije vlaga velike napore v zmanjševanje neenakosti v zdravju in tudi pri pravici do presejalnega programa, kakršen je Svit. Zato budno spremljajo odzivnost ljudi po regijah.
Lani je bila odzivnost najvišja na Gorenjskem (65,71 odstotkov), najnižja pa v Prekmurju (58,03 odstotkov). Med občinami sta se najbolje odrezali Gorenja vas-Poljane in Železniki (80 odstotkov). Sodelavci programa Svit so zadovoljni, ker se razlike med posameznimi regijami zmanjšujejo. Še vedno pa si prizadevajo za povečanje odzivnosti. Zato so k spodbujanju ljudi, da naj se odzovejo vabilu programa Svit, v tistih okoljih, v katerih so ljudje bolje povezani z lokalnim okoljem, vključili osebne zdravnike, župane, patronažne sestre, aktive deklet in žena (aktivno se je vključilo Društvo žena in deklet občine Hajdina) in gasilce, ki so najbolj množična prostovoljska organizacija pri nas.
Gasilci bodo lahko opravili levji delež pri nagovarjanju moških, saj imajo pri vključitivi v program Svit več zadržkov kot ženske (odzivnost žensk je 71 odstotkov, moških pa 60 odstotkov). Obenem pa so moški bolj ogroženi kot ženske, saj pri njih odkrijejo za 30 odstotkov več primerov raka na debelem črevesu. Največjo odgovornost in zaupanje ljudi pa zagotovo nosijo zdravniki, ki so vsake štiri mesece tudi obveščeni, kdo od preiskovancev se sploh ni odzval povabilu ali ni vrnil testerja ali pa kljub pozitivnemu izvidu imunokemičnega testa ni obiskal gastroenterologa in podobno. Program Svit ima tudi številne ambasadorje, ki iz svojih izkušenj nagovarjajo ljudi k sodelovanju v programu, ker se zavedajo neprecenljive vrednosti zgodnjega odkrivanja. Vsako leto v Sloveniji odkrijejo 1600 primerov raka na debelem črevesu in danki, 800 primerov pa je smrtnih.
Piše: Jana Bajželj