Kako prepoznati kronično vnetje mehurja in kako ukrepati?

Tudi kronično vnetje mehurja je lahko zelo nevarno! Kronične bolezni veljajo za bolezni sodobnega časa, na njihov porast pa vplivata predvsem hiter življenjski tempo in stres, naš vse bolj pogost spremljevalec. Večini so skupni neizraziti simptomi, dolgotrajnost in hude posledice v primeru, če jih ne zdravimo.

Kaj je kronično vnetje mehurja?

Kronično vnetje mehurja je zoprna težava, ki se daleč najpogosteje pojavlja pri ženskah v rodnem obdobju življenja, kar pa seveda nikakor ni pravilo. Doleti lahko vsakogar in negativno vpliva na kakovost življenja. Pomembno je poudariti, da lahko že en akutni napad ob nepravočasni oziroma nepravilni obravnavi hitro privede do ponavljajočih se težav. Pomembno je hitro ukrepanje ob prvem vnetju, ki se pojavi, saj ga je takrat najlažje pozdraviti. O tem smo se pogovarjali z izkušeno zdravnico, prim. Tatjano Erjavec, dr. med., ki je pojasnila, kako prepoznati, zdraviti in preprečevati kronično vnetje mehurja.

Razlika med akutnim in kroničnim vnetjem mehurja

Akutno je prvo vnetje, ki vedno poteka kot burno obolenje z izrazitimi simptomi. Pojavijo se bolečine med odvajanjem vode, majhna količina in pekoče odvajanje urina ter pogosto siljenje na vodo. »Urin je lahko gnojen, lahko je krvav, pojavi se bolečina v spodnjem delu trebuha, pogosto se pojavi tudi povišana temperatura,« dr. Erjavčeva našteje nekaj simptomov, ki so izraziti in specifični, ter doda, da je zelo visoka temperatura z mrzlico že znak nevarnejšega stanja – vnetje je verjetno že razširjeno proti ledvicam.

Na drugi strani imamo kronično vnetje, ki je veliko bolj zahrbtno. V nekaterih primerih ga je resda mogoče predvideti oziroma biti nanj pozoren (npr. ob povečani prostati, med nosečnostjo, po kateterizaciji ali v primeru kakšnega znanega obolenja na mehurju ali sečnici), sicer pa ga je veliko težje prepoznati. Dr. Erjavčeva pojasni, da mnogo ljudi niti ne ve, da imajo kronično vnetje mehurja. »Od simptomov je po mojih izkušnjah najpogosteje prisotna bolečina nad mehurjem, nad sramno kostjo, ki navadno postane intenzivnejša ob koncu odvajanja vode. Pogosto se pojavljajo bolečine v križu, ampak nič drugega,« pove sogovornica. Značilni so pogosti odhodi na vodo, vendar pa so pri kroničnem vnetju običajno odsotni drugi sindromi, povezani z odvajanjem vode. Zelo pogost sindrom, ki pa se pojavlja tudi pri mnogih boleznih in nikakor ni specifičen, je huda utrujenost. Povišana temperatura običajno ni prisotna.

Veliko virov navaja, da je akutno vnetje mehurja bakterijsko, kronično pa ne. Dr. Erjavčeva razloži, da se pri akutnem vnetju zgodi vdor bakterij v mehur skozi sečnico, pri kroničnem pa to ni nujno vzrok: »Kronično vnetje je prav tako bakterijsko, gre le za kronično izpostavljenost bakterijam oziroma se te prilepijo na steno mehurja in so ves čas tam. Ko odpornost zaradi nekega razloga pade, pride do vnetja.« Proti temu se lahko borimo z brusnicami. »Brusnice so pravzaprav uroantiseptik, delujejo kot razkužilo, ki spira bakterije oziroma preprečuje, da bi se prilepile na steno mehurja in povzročale vnetja,« pojasni dr. Erjavčeva. Brusnice in brusnični čaj so ob vnetju mehurja vedno dobra izbira.

Najpogostejši vzroki za pojav vnetja mehurja:

• nezadostna higiena,
• spolni odnosi,
• stres,
• dehidracija,
• pogosto predolgo zadrževanje urina,
• pogosto nošenje (pre)ozkih hlač,
• menstruacija.

Zdravljenje vnetega mehurja in odpornost na antibiotike

Kronično vnetje mehurja se običajno zdravi z antibiotiki, vendar pa se ravno pri vnetjih sečnih poti precej hitro razvije odpornost nanje. »Bakterije se namreč ves čas borijo, da bi preživele, in se spreminjajo tako, da pravzaprav postajajo odporne na določene antibiotike,« pove sogovornica. Primerni so torej za hitro zdravljenje kratkotrajnih, akutnih vnetij. Antibiotike sicer delimo na ozkospektralne, ki delujejo samo na določeno vrsto bakterij, in na širokospektralne, ki delujejo na več vrst. »Zdravljenje vedno začnemo s tistimi najmanj širokimi, potem pa imamo možnost uporabe cele vrste ostalih, ki jih dajemo bodisi kot tablete, bodisi kot injekcije.« Vendar pa je tu potrebna posebna previdnost! Več antibiotikov kot jemljemo, več možnosti je, da bakterije razvijejo odpornost nanje.

Dr. Erjavčeva pojasni, da imajo zdravniki vedno v rokavu novega asa – vedno imajo možnost nadaljnjega ukrepanja in dajanja drugih antibiotikov, ti pa so seveda vedno bolj agresivni in imajo vedno več sočasnih neželenih učinkov. »Ravno zato se borimo, da ljudje antibiotikov ne bi jemali kar za vsako stvar, ampak da se ti uporabljajo za ciljano zdravljenje – za točno tisto bakterijo, na katero delujejo,« zaključi dr. Erjavčeva.

Podobno, kot so težje razberljivi simptomi, se je težje lotiti tudi zdravljenja kroničnega vnetja mehurja. »Pri kroničnih vnetjih se antibiotikom zelo izogibamo,« poudari sogovornica. »Če je res potrebno, jih dajemo za zelo kratko obdobje.« Posameznikom iz rizične skupine ljudi, pri katerih se pogosto pojavljajo hujša vnetja, ves čas predpisujejo zaščito. To seveda niso antibiotiki, ampak uroantiseptiki, snovi, ki delujejo proti bakterijam v sečilih, nimajo pa sistemskega antibakterijskega učinka. Dr. Erjavčeva poda primer: »Nekatere ženske, pri katerih so večje okužbe precej pogoste, ves čas prejemajo neka zdravila za preprečitev vnetja. Pri teh pogostih vnetjih je največja nevarnost namreč ta, da se vnetje razširi gor proti ledvicam.«

Kot že poudarjeno, je akutno vnetje veliko lažje zdraviti, zato je pomembno pravilno ukrepanje že ko se težava pojavi prvič. »Tisto prvo zdravljenje je zelo, zelo pomembno!« opozori zdravnica. »Takoj moramo začeti z zdravljenjem na slepo, če se vnetje po treh dneh ne umiri, pa je treba določiti, katera bakterija je povzročila vnetje in zdraviti ciljano.« Od prvega zdravljenja je odvisen ves nadaljnji potek bolezni. Najhujši scenarij, če vnetja ne zdravimo, je ta, da bakterije vdrejo navzgor, proti ledvicam, povzročijo vnetje ledvic, to pa lahko pripelje tudi do kronične ledvične odpovedi.

Pomembna je preventiva!

Cilj prvega zdravljenja je torej preprečiti vsa nadaljnja vnetja. To seveda ne uspe vedno, zato so izjemno pomembni preventivni ukrepi, s katerimi je mogoče preprečiti nadaljnje akutne napade, torej tudi ponavljajoča se in kronična vnetja:

Piti moramo dovolj tekočine:

Nekako splošno razširjeno je prepričanje, da moramo na dan popiti okoli dva litra vode. Dr. Erjavčeva opozori, da se potrebna količina tekočine pri posameznikih razlikuje. Pri odraslih vrednost znaša 30 ml na eno kilo telesne teže, kar pomeni, da mora vsak, težji od 67 kg popiti več kot dva litra. »Seveda je to odvisno tudi od tega, kaj delamo – če smo aktivni, moramo piti več!« Osnovna tekočina je seveda voda, v redu so tudi nesladkani čaji, izogibati pa se je treba sladkim pijačam. Med tistimi, ki že vedo za svoje kronično vnetje mehurja, je priljubljeno pitje čaja Ursi (iz listov vednozelenega gornika). »Ursi čaj je nekakšno razkužilo za urinarni trakt, v poštev pa pridejo tudi drugi domači napitki in čaji.« Dr. Erjavčeva opozori, da morajo biti na vnos tekočine bolj pozorni ljudje s srčnimi obolenji – ti namreč ne smejo popiti preveč.

Mehur moramo vedno povsem izprazniti:

Pri odvajanju vode moramo paziti, da mehur povsem izpraznimo, pove sogovornica. »To pomeni, da se potrudimo, da iz mehurja iztisnemo čisto vse in da v njem ne zadržujemo vode.« Ko začutimo, da moramo na potrebo ne smemo čakati in zadrževati vode. To je namreč čas, ko se v mehurju začnejo razvijati bakterije.

Skrb za higieno:

Ta je izjemno pomembna, predvsem pri ženskah, ki imajo krajšo sečnico, kar lahko hitreje privede do vnetja. »Po odvajanju blata je zelo pomembno, da vedno brišemo od sečnice proti črevesu in ne obratno, saj je na tem mestu največ bakterij, ki ob vnosu v sečnico povzročijo kronično vnetje mehurja. Priporoča se uporaba bombažnega perila. Pri starejših, ki zaradi uhajanja vode uporabljajo podloge, je le-te treba redno menjavati, da ne postanejo leglo bakterij, ki bi lahko prišle v mehur. Mlajše punce s kroničnim vnetjem bi se morale izogibati uporabi tamponov,« našteje dr. Erjavčeva. Zelo pomembno je tudi, da gremo takoj po spolnem odnosu na vodo, saj se tako urinarni trakt spere, bakterije pa se ne razširijo naokrog.

Zdrav življenjski slog:

Kot vsaka druga kronična bolezen, tudi kronično vnetje mehurja zahteva prestop v zdrav način življenja. Hrana mora biti čim bolj sveža, pestra in raznolika, ne smemo pa pozabiti tudi na redno telesno aktivnost, ki bo poskrbela za boljšo fizično kondicijo, večjo samozavest in boljše splošno počutje. Brez slabe vesti si vzemimo nekaj časa le zase, ko počnemo tisto, kar nam je všeč. Eden prvovrstnih vzrokov za pojav kroničnih bolezni je namreč stres, zato ga poskusimo odriniti iz svojega življenja.

Mehur mora biti na toplem:

Zagotovo ste že kdaj slišali, da ni dobro sedeti na vlažnih in mrzlih površinah, kajne? To nikakor ni mit, temveč zapoved! »Če je zunaj hladno in sedimo na mrzlem, se žile na površini skrčijo, zato je v tem delu telesa manjši pretok krvi, posledično pa tudi manj snovi, s katerimi se telo bori proti bakterijam, ki povzročajo vnetja,« pojasni dr. Tatjana Erjavec.

Redni pregledi:

Ker je kronično vnetje mehurja zahrbtno in se ne kaže z izrazitimi simptomi, se moramo naučiti poslušati svoje telo in biti pozorni na morebitno bolečino nad sramno kostjo in/ali v križu (ki je intenzivnejša ob koncu odvajanja vode), na obdobja nepojasnljive utrujenosti in na nespecifične motnje pri odvajanju urina (npr. pogosteje, tudi ponoči). Nepravilnosti je mogoče odkriti tudi na rednih pregledih vode. »S pregledom vode se lahko pokažejo bakterije, neki znaki, ki kažejo na vnetja,« pove sogovornica. »Če vidimo, da je nekih bakterij preveč, preverimo katerih in na kateri antibiotik so občutljive. Potem imamo pravzaprav v roki možnost ciljanega zdravljenja, s kakršnim je mogoče preprečiti nadaljnja oziroma kronična vnetja.« Na tak način lahko zdravnik izbere antibiotik, ki bo zagotovo prijel in omogočil časovno čim krajše zdravljenje.  

Kronično vnetje mehurja pri moških

Čeprav kronično vnetje mehurja pogosteje prizadene ženske, to še ne pomeni, da moški teh težav nimajo. »Pri moških je glavni vzrok običajno povečana prostata,« pojasni dr. Erjavčeva. Ta namreč zmanjša možnost, da bi se mehur do konca izpraznil. V njem začne zastajati voda, v tej se lahko razvije več bakterij, kar vodi do vnetja. Za razliko od žensk, kjer je najpogosteje vzrok vdor bakterij od zunaj, se z vnetim mehurjem pri moških največkrat povezuje oviran dotok seča iz ledvic in nato iz mehurja.

Ginekolog odgovarja

Dr. Aljoša Preskar, dr. med. spec. ginek. in porodništva

Zakaj so ženske bolj dovzetne za vnetja sečil kot moški?

Zaradi anatomije sečil in spolovil. Vnetje najpogosteje povzročajo bakterije, ki po sečnici prodrejo v mehur. Ker je ženska sečnica krajša, lažje prispejo do mehurja. Pri moških ima prostata zaradi lastnih obrambnih mehanizmov preprečevalno funkcijo pri vnetju mehurja.

Ali obstaja kakšna povezava med vnetji sečil in rodil?

Vnetja sečil in spolovil so med sabo povezana. Bakterije se iz nožnice preko zunanjega spolovila razširijo v sečnico in mehur. Obenem si v nekaterih primerih utrejo pot tudi skozi maternico v jajcevode in do jajčnikov. Vnetje se razširi po mali medenici, zajema tako rodila kot sečila, in takrat je govora o pelvičnem vnetju.

So lahko ponavljajoča vnetja mehurja pokazatelj drugih, resnejših težav sečil ali rodil?

Pri ponavljajočih vnetjih mehurja iščemo vzroke v ponavljajočih vnetjih nožnice, premalo intenzivni terapiji zaradi ledvičnih kamnov, padcu odpornosti organizma … Kronično vnetje mehurja postane nevarno tudi, ko se po sečevodih razširi do ledvic. Takrat pride do ledvenih bolečin in visoke temperature.