Manj sedenja in več gibanja

James Levine, endokrinolog na Graduate School of Medicine Mayo pravi, da nas bo stol ubil. Dobesedno. Večina izmed nas ima za seboj že dolga leta prakse v sedenju in čeprav ves čas opozarjamo na to, da je nevarno in da se moramo gibati veliko več kot (povprečni Slovenec) se, se zdaj študije, ki dokazujejo škodljivost sedenja, kar kopičijo.

hojaNarava za nas ni predvidela daljšega sedenja. V to je prepričana tudi dr. Camelia Davtyan, klinična profesorica medicine in direktorica oddelka za zdravje žensk na programu celovitega zdravja na Univerzi v Los Angelesu. Avtorji so se sprva pošalili, da glede na dolgoletne izkušnje najbrž vsi menimo, da smo v sedenju zelo dobri in da je narava takšno življenje za nas vsekakor predvidela. A žal veliko podatkov kaže, da preživimo ogromno časa na stolih, kavčih in celi paleti drugih sedežev, kamor z veseljem parkiramo svoje zadnjice.

Krivec za debelost?

Človeško telo je bilo zasnovano za hojo in točno to so ljudje tudi počeli – cela tisočletja. A v zadnjem času to počnemo dosti redkeje. Znanstveniki so tako prepričani, da v povprečju ljudje polovico budnega časa preživimo v sedečem položaju. Na žalost sedeč položaj zahteva naprezanje telesa na načine, za katere telo ni zgrajeno. Davtyan pravi, da ne glede na občutek udobja med sedenjem lahko to vodi do številnih nadlog, med njimi slabe prekrvavitve in različnih bolečin.

Poleg tega pa takrat, ko sedimo, ne porabljamo veliko energije, kar je obenem seveda tisto, kar nas pri tem privlači. A »ne porabljamo veliko energije« je le drugačen način za izraz »ne kurimo kalorij«, kar je le spremenjen izraz za »nabiramo kilograme«. Strokovnjaki namreč razpravljajo o tem ali so za prekomerno debelost bolj krivi vilice in noži ali sedenje. Oseba, ki opravlja delo v pisarni, lahko pokuri 300 kalorij na dan v službi, a v službi s precejšnjim fizičnim naporom bi taista oseba pokurila tudi do 2300 kalorij dnevno.

Kaj si lahko s tem pridelate?

Medtem ko vestno sedite za svojo mizo in marljivo delate, si s tem seveda lahko povečate možnosti za napredovanje, hkrati pa tudi za sladkorno bolezen, bolezni srca in celo prezgodnji grob. Ko primerjamo ljudi, ki so porabili največ časa sede s tistimi, ki za to porabijo najmanj časa, so raziskovalci ugotovili povečanje tveganja sladkorne bolezni (112 odstotkov!), srčno-žilne dogodke (147 odstotkov!), smrt zaradi bolezni srca in ožilja (90 odstotkov) in smrti zaradi vseh vzrokov (49 odstotkov).

»Sedenje je novo kajenje,« pravi Anup Kanodia, zdravnik in raziskovalec na Centru za osebno zdravstveno nego na Univerzi v Ohiu. Vsako uro, ki jo ljudje preždijo pred televizijo (predvidoma sede), skrajša njihovo življenje za 22 minut. V nasprotju so ocenili, da si kadilci skrajšajo življenje za približno 11 minut na cigareto. Kako se lahko to zgodi? Ne le, da je sedenje slabo kurjenje kalorij, pač pa se je izkazalo, da zavira nastajanje encima lipoproteina lipaza, ki je ključen za preobrat škodljivega holesterola v koristnega. Sedenje lahko privede tudi do inzulinske rezistence in s tem v težave s presnovo sladkorja.

Zato že danes naredite več korakov, hodite po stopnicah, parkirajte dlje, vstanite in se pretegnite, pojdite na sprehod po pisarni, krog okrog stavbe, v kateri delate ali pa celo peš v službo. Naredite nekaj zase!