Marija Merljak: Izguba kilogramov ni zdravje!

Svetovalka za zdravo prehrano Marija Merljak opozarja, da moramo prisluhniti svojemu telesu, saj nas to z določenimi znaki bolezni in pomanjkanja določenih snovi opozarja že mnogo prej, preden bo prišlo do izbruha bolezni. Zavedati se moramo, da je naše telo sposobno popravila, naše celice pa zato vsak trenutek potrebujejo gradivo, gorivo in zaščito, zato so lahko diete izjemno nevarne za zdravje. Zagovarja sezonsko in lokalno hrano ter poudarja, da je ravnovesje na krožniku izjemnega pomena.

Marija Merljak komentar

Pravite, da nam telo samo pove, kaj potrebuje. Na kaj moramo biti še posebej pozorni?

Marija Merljak: Obstajajo zunanji znaki, ki nam pokažejo, da nekaj mesecev ali celo let iz prehrane nismo nečesa dobili. Pokazatelji so koža, nohti, jezik, oči. Tako nam samo opazovanje teh marsikaj razkrije o našem zdravju. Na primer, če imamo slabo in poškodovano kožo že dolgo časa, najverjetneje nismo dobili minerala cinka ali pa nismo dobili dovolj kakovostnih beljakovin, da bi naredili dobro povrhnjico. Je tudi tretja možnost – lahko da smo v telo vnašali dovolj beljakovin, a nismo imeli uravnane želodčne kisline, ki bi razgradila beljakovine, da bi jih telo učinkovito uporabilo kot gradnike. Izpadanje las lahko kaže na pomanjkanje vitaminov B oziroma pretirano porabo teh vitaminov zaradi povečanega stresa. Ali pa nam primanjkuje flavonoidov, s katerimi so bogata živila vijolične barve – jagodičevje, slive. Prhljaj ni samo neestetski, ampak nam kaže, da imamo morda pomanjkanje maščobnih kislin omega-3. Če nas pečejo oči, je v telesu pomanjkanje zaščitnih snovi. Pozoren je treba biti tudi na to, kako sadje in zelenjavo zaužijemo. Nekatero zelenjavo je treba skuhati, da se antioksidanti osvobodijo, dodati pa je treba kakovostno olje, da se v telesu dejansko porabijo. Pri zelenjavi vijolične barve je treba biti pozoren, da je ne izpiramo preveč, saj so pomembne snovi iz njih topne v vodi. Pogosta napaka, ki jo delamo, je tudi držanje predpisane prehranske piramide ne glede na to, ali nam kaj manjka ali ne. Telo nam zelo dolgo sporoča, kaj nam manjka, in če temu ne prisluhnemo, bo čez nekaj časa prišlo do resne bolezni. Naše telo ima namreč varovalo pred boleznijo, saj nam najprej sporoča, kaj je z njim narobe. Tipičen primer je, da lahko mine eno leto, preden se sesuje imunski sistem, pikice na nohtih pa lahko na to opozarjajo že leto prej. Poslušati pa je treba tudi splošno počutje. Če začneš pozabljati, je to prvi znak, da telo nečesa ne dobi v ravnovesju, ker morajo možgani v vsakem trenutku dobiti veliko število snovi v točno določenem ravnovesju. Če tega ne dobimo, se to najprej pokaže na počutju zaradi nihanja koncentracij hranilnih snovi.

Marija Merljak predavanje

Kaj pa genetska pogojenost, nekateri ljudje imajo močnejše lase in nohte kot drugi?

Marija Merljak: Vsaka genetska zasnova vpliva na nas v približno 15 %, prehrana pa 35 %. Možno je, da se je osebi, ki ima tanke lase, v nekem trenutku življenja morda zgodilo nekaj, morda bolezen ali velik stres, kar je vplivalo na to. Vendar to ne pomeni, da nikoli več ne boš imel močnih las, saj ima celica obnovitveno moč, celica se lahko popravi. Tako lahko imaš v nekem trenutku slabe lase, potem pa imaš bujno lasišče. Za to so običajno potrebne vezivne snovi – beljakovine, ki oplemenitijo las. Ajdova kaša, fižol, grah, bob, prosena kaša, te beljakovine so strašansko pomembne za trdnost. Spet je treba paziti, da imamo urejeno želodčno kislino, da se snovi iz teh živil sploh izkoristijo. Nikoli ne smeš obupati, saj ima telo samo obnovitveno funkcijo, kar je strašansko spodbudno.

Ko ugotovimo, da nam nečesa primanjkuje, je potem dovolj, da jemo več hrane, ki vsebuje te snovi?

Marija Merljak: Ni pomembno, da vemo samo, kje je kakšen vitamin ali mineral. Primer je pomanjkanje kalcija. Ni pomembno samo, da vemo, kaj vsebuje kalcij, ampak da se kalcij izkoristi, je potrebnih 9 mineralov in 5 vitaminov. Ne smemo torej iskati samo količino določenih snovi, ampak kaj potrebujemo za to, da se ta snov v telesu tudi veže. Nekatere snovi se pa ne vežejo in se nalagajo in tako motijo vezavo drugih snovi. Iskati je torej treba ravnovesje v telesu – ničesar preveč in ničesar premalo.

Marija Merljak v akciji

Znano je, da telo začne hrepeneti po vrsti hrane, ki vsebuje snovi, ki nam primanjkujejo. Kako ločimo, kaj je dejansko potrebno za telo, in česa si želimo, pa tega pravzaprav ne potrebujemo?

Marija Merljak: Če si želiš nekaj pregrešnega – na primer polno čokolade, ki sama sploh ni nevarna, težava je v količini. Če si želiš ogromne količine nečesa in to tudi poješ, blokiraš druge snovi, tudi če zraven ješ hrano, ki vsebuje druge snovi. Enako je pri vsem, tudi pri solati. Čokolada je primer hrane, ki vpliva na tvorbo endorfinov. Želja po velikih količinah čokolade tako nikoli ni želja po hrani, ampak po sreči. Nikoli pa nisem proti, če si nekdo nečesa strašno zaželi, da je to narobe. Če si nekdo na primer zaželi dobro kračo, si verjetno ne želi krače, ampak ga ta krača morda spominja na praznike, na dom. Še več, kadar pride goreča želja po kakšni pregrehi, si jo moraš privoščiti, saj moramo najprej zadovoljiti možgane, drugače boš ves dan razmišljal samo o tem. Sama nikoli ne delam načrta, kaj bom jedla ves teden, ampak se zjutraj poslušam, kaj bi jedla, saj je najbolje prisluhniti telesu, kaj potrebuje v tem trenutku. Nikoli ni dobro, da nekaj delaš po načrtu. Najprej je treba torej poslušati sebe, narediti to, kar ti telo sporoča. Treba pa je tudi opazovati naravo in se povezati z njo ter jesti sezonsko. Telo nas vedno usmerja v sezonsko hrano. Poleti hrepenimo denimo po paradižniku, saj vsebuje zaščitne snovi pred soncem.

Marija Merljak

Kaj pa menite o dietah in različnih nasvetih strokovnjakov, ki jih je vedno več?

Marija Merljak: Zdraviteljev je cela vrsta, vsak priporoča nekaj svojega, nekoč sem prebrala, da obstaja skoraj tisoč diet in vsak zagovarja nekaj svojega. Tu je treba biti zelo pozoren, vsako ločevanje pri hrani je napačno in celo nevarno, saj celica vsako sekundo potrebuje gradivo, gorivo in zaščito. Ne moreš en dan dati telesu gradiva, drug dan pa zaščite, to ne gre, saj ne vemo, kaj se v telesu ta trenutek dogaja in kaj potrebuje. Veliko diet je namenjenih izgubi kilogramov, ampak izguba kilogramov ni zdravje. Kilogrami se stopijo, ampak vprašati se je treba, koliko imaš potem energije in kaj se je zgodilo s tvojim zdravjem. To ljudje prevečkrat zanemarijo. Trdim, da se da obroke sestaviti zdravo in tako, da bodo vse snovi v ravnovesju. Maščobo moramo pokuriti, a maščobo pridobimo predvsem zato, ker ne izboljšamo presnovnih procesov. Vsega namreč ne moreš pokuriti samo z gibanjem, da pokuriš odvečne kalorije, je treba torej imeti urejene presnovne procese. Maščobne celice je treba najprej odpreti, kjer pa nam mnogokrat manjkajo kakovostne maščobe, ki pomagajo pri učinkovitem delovanju celične membrane oziroma poskrbijo, da je celica prepustna. Nekdo, ki je slabokrven, ne bo shujšal, prav tako nekdo, ki mu manjkajo maščobne kisline, in prav tako ne nekdo, ki ne dobi dovolj antioksidantov.

Pa lahko dobimo dovolj antioksidantov s prehrano ali potrebujemo tudi prehranska dopolnila, ki vsebujejo antioksidante v večjih koncentracijah?

Marija Merljak: Primerjati antioksidante v tabletah z antioksidanti v sadju ni prav. Najmočnejše orožje proti boleznim je namreč takrat, ko dobiš različne vrste antioksidantov. Borovnica ima enega ali dva, če dodaš malino dobiš tretjega, če dodaš aronijo še četrtega. Najboljša zaščita je v kompleksnosti antioksidantov. V naravi je vedno vse prepleteno. Velik krožnik raznobarvnega sadja nosi neverjetno moč. Primerjati eno tabletko s petimi kilogrami borovnic je popolnoma enostransko, pri tem namreč dobiš eno samo pomoč, skrivnost pa je ravno v prepletenosti. Če pojemo koncentrirano tabletko ene vrste antioksidanta ta lahko celo prepreči, da bi skozi celico prišle tudi druge snovi. To nam sporoča že sama narava, poglejte spomladanski travnik ali pa gozd, kjer se rastline dopolnjujejo.

strokovni izlet

Kaj pa menite o super živilih?

Marija Merljak: Prvi super živili sta kopriva in borovnice. Imamo tudi ogromno super živil, ki jih ne izpostavimo – denimo ozkolistni trpotec. Ampak zakaj sploh potrebujemo to poimenovanje? Eno potem poveličujemo, drugo živilo pa pustimo nekje na tleh, pa ga je vendarle dala narava. Pravim, da ta pojem ni ustrezen, sama nikoli ne želim predalčkati. V gozdu je ogromno raznolikih super živil, ki so jih uporabljali že od nekdaj. Če pa govorimo o živilih, ki prihajajo od daleč, se moramo zavedati, da morda nismo encimsko pripravljeni na takšna živila, moramo jih namreč razgraditi. Takšni rastlini je tudi tam ustrezalo, da zraste, transport je stres za vsako živilo – morali so jo tudi obdelati tako, da je bila sposobna preživeti takšno dolgo potovanje. Stanje živila, potovanje, obdelava živila, vse vpliva na kakovost živila, tudi če ima eko certifikat, nima takšne vrednosti kot tisto živilo, ki si ga pridelal sam. Je pa res, da so določena zelišča,ne bom jih imenovala super živila, ki so jih uporabljali že stari ljudje – klinčki, cimet, kumina, poper. Ne poveličujem torej samo nekaterih super živil, zagovarjam pa seveda lokalno in sezonsko! Ta živila so namreč namenjena točno tistim ljudem, ki tam živijo. Že če pogledamo Slovenijo, bodo morali Primorci, ki so bolj izpostavljeni soncu, jesti drugačno hrano, ki jih bo zaščitila pred njim.

Tudi pri lokalnih prodajalcih je treba biti pozoren, kako je hrana pridelana …

Marija Merljak: Ko kupujem, najprej pogledam človeka, ki mi prodaja, lokalno pridelano je lahko tudi malo vredno. Če je pridelovalec gledal samo na denar, je lahko uporabil tudi škodljive snovi. Lokalni prodajalci potrebujejo ogromno znanja, s tem se ukvarjam tudi sama. Poučujem jih o tem, kaj pomeni zdravo, če je pridelovalec starejši, ima nekaj svojih izkušenj, ki jih deli z otroci, vendar jih otroci večkrat nočejo poslušati. Treba je nenehno iskati informacije za zdravje tistega, ki mu bodo živila prodali. Lokalna pridelava je lahko nepopolna, lahko je zavajajoča, lahko pa je resnična. Sami pa si moramo nujno vzeti čas in iti na polje ter pogledati, kako kmetje pridelujejo to hrano, samo tako si lahko prepričan, ali je hrana res zdrava. Je pa res, da tudi kupci velikokrat nimajo dovolj znanja, zato se morajo tudi oni izobraziti na tem področju.

marija merljak oddaja

Kakšno pa je vaše mnenje o postu?

Marija Merljak: Dolgemu postu ne pripisujem zdravilnosti. Lahko je zdravilen, če se odločiš, da ne boš ta čas nič delal. Koristen post je takrat, ko je tvoje telo nanj pripravljeno. Odstranjevanje tistih skritih odpadnih snovi je vedno najboljše takrat, ko je tvoje telo dovolj močno, da bo lahko iz globin odstranilo te odpadne snovi. Če si že prej povsem na tleh in narediš še post, bodo nekatere odpadne snovi šle še globlje v telo in bodo dolgo ostale v tebi, očistil se boš samo površinsko, globinsko pa ne. Globinsko čiščenje je okrepitev celice, da bo sposobna odstraniti odpadne snovi. Za to potrebuješ gradivo, gorivo in zaščito. Če na post nisi pripravljen, je lahko to nevarno. V celico namreč prehajajo dobre snovi in odpadne snovi gredo ven. Za ta proces pa telo potrebuje denimo kakovostna olja, da celično membrano okrepiš, da je tega sposobna.

Zadnje čase je priljubljeno kokosovo olje, vendar nekateri opozarjajo, da morda ni tako zelo zdrava …

Marija Merljak: Kokosova mast ima visoko vsebnost samo nasičenih maščob in to je zopet narobe, saj smo porušili ravnovesje. Dobra je sicer zato, ker je dobra proti kandidi. Vendar enako maščobo vsebuje kozje mleko, koza pa je zrasla pri nas. Nisem preveč za eksotiko, ampak bolj za vse, kar je zraslo v našem okolju, saj smo na to encimsko pripravljeni.

Kaj pa konopljino olje?

Marija Merljak: Pri konopljinem olju je zelo pomembno, da ga pravilno uporabljamo. Če boš zjutraj vzel žličko konopljinega olja in boš v stresu, boš imel pomanjkanje cinka, kroma, vitamina C, in to olje ne bo nič pomagalo. V konopljinem olju je namreč maščobna kislina, ki v tvojem telesu privede do protivnetnega delovanja, kar je seveda naš cilj. Da bo do tega prišlo, pa potrebuješ tudi druge snovi. Najbolje je, da v mešalnik daš pest jagodičja (flavonoidnih snovi), dodaš žlico medu, malo vode ali sirotke ter žličko konopljinega olja, takrat bo konopljino olje dejansko delovalo. Pri oljih je treba še veliko ljudi izobraziti v smeri, da bodo znali pravilno uporabljati kakovostna olja, kako olja v našem telesu delujejo in kdaj delujejo.

Marija Merljak je pripravila tudi nekaj okusnih in zdravih receptov za namaze

zdravi namazi recepti marije merljak

Pomaka za dvig energije

Potrebujemo (sorazmerne količine): tri vrste olja (orehovo, lešnikovo in oljčno), česen, peteršilj, sesekljane mandlje, orehe, lešnike, pinjole in pistacije ter limonin sok.

Pripravimo: Če ponudimo takoj, potem rahlo solimo. Sicer storimo to, tik preden vanjo pomakamo koščke kruha. 

Zeliščna skuta

Potrebujemo: 200 gr slane skute, pol kisle smetane, dva korenčka, eno čebulo, redkvice, papriko, peteršilj, baziliko, (sol*), poper.

Pripravimo: Vse naribamo in sesekljamo, zmešamo in namažemo na ajdov kruh, popečenec ali prepečenec, krhke ploščice… Dopolnimo z rezino kuhanega jajca.

* Solimo previdno. 

Žajbljevo maslo

Potrebujemo: 250 g svežega masla, žlico sesekljanih svežih žajbljevih listov, tri žlice sesekljanih svežih lističev peteršilja, 10 nasekljanih oljk brez pešk, dva pretlačena sardelna ali skušina fileja.

Pripravimo: Dobro premešamo, pretlačimo in uporabimo kot namaz na kruhu ali na popečenih kruhkih. 

Pikanten fižolov namaz

Potrebujemo: skodelico fižola (sorta po izbiri, a izkazal se je sivček), dve sladki papriki, en pekoč feferon, sok ene limone, oljčno olje in/ali lonček kisle smetane, strt česen, sol in mleti raznobarvni poper.

Pripravimo: Vse skupaj zmešamo in namaženo na rezino polnovrednega kruha. Gostoto in mazavost urejamo z dodajanjem olja in smetane. Ta namaz je zelo primeren za lajšanje migrene. 

Sladek skutin namaz

Potrebujemo (za povprečno družino): ¼ kg sladke albuminske skute ali navadne skute, 2 žlici medu, 1 žlico limoninega soka, 1 naribano jabolko, 3 suhe slive, malo cimeta in vanilje.

Pripravimo: Zmešamo in ponudimo na prepečencu ali popečenem kruhu, zlasti okusno je na ajdovem.

Medena jabolka z lešnikovim nadevom

Potrebujemo: zavitek rozin, 1 kg pomaranč za sok, zavitek lešnikov, cimet, med in 50 jabolk; po želji še sladka smetana.

Pripravimo: Rozine namočimo v pomarančnem soku. Pečico segrejemo na okrog 160 °C. V posodici zmešamo zmlete lešnike, cimet in med, dodamo namočene rozine in dobro premešamo. Jabolka umijemo in vsakemu s posebnim nožičkom izdolbemo peščišče. Zložimo jih v pekač in izdobljene votlinice napolnimo z lešnikovim nadevom. Jabolka damo v segreto pečico in pečemo približno pol ure. Po želji na krožniku okrasimo s kupčkom smetane, potresemo s cimetom.