Mozolji in hormoni: Mozoljev ne povzroči čokolada

Mozolji so pogosto tegoba najstnikov in so v veliko primerih hormonsko pogojeni. Na pojav aknavosti ima največji vpliv skupina moških spolnih hormonov, ki lahko povzroča težave tudi v tridesetih in štiridesetih letih in celo pozneje.

Asist. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s kliničnega oddelka za endokrinologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani: »Akne nastanejo, ko se lojnice zamašijo s čepki loja in odluščenih celic kože. Čepki ovirajo iztekanje loja in lojnice se izbočijo. Nastanejo tako imenovani komedoni. Loj je dobro okolje za razrast bakterij (Proprionbacterium acnes), ki se naselijo v zamašene lojnice in so sicer del normalne kožne flore. Videz aken je odvisen od tega, ali bakterije v lojnici sprožijo vnetje ali ne.«

Mozolji in hormoni
V najstniških letih je mozoljavost pogostejša pri fantih, pozneje pa je zlasti zaradi mozoljavosti, ki se pojavlja v sklopu sindroma policističnih jajčnikov, pogostejša pri ženskah. Takšna mozoljavost se pri ženskah pogosto vleče v drugo in tretje, celo v četrto desetletje življenja.

Katera skupina hormonov pa ima največji vpliv na pojav mozoljavosti? »Na pojav aknavosti ima največji vpliv skupina moških spolnih hormonov, kot so DHEAS, testosteron in dihidrotestosteron (nastane iz testosterona), ker povzročajo rast lojnic in povečano nastajanje loja v lojnicah. Moški spolni hormoni nastajajo v nadledvični žlezi in v jajčnikih ali modih. Dejavne oblike moških hormonov nastajajo tudi v lojnicah. V puberteti se raven teh moških hormonov fiziološko dvigne, zato se takrat pojavijo mozolji,« je povedala sogovornica.

Hormoni so glavni

Izvedeli smo še, da imajo najstniki z višjimi koncentracijami moških hormonov hujšo obliko mozoljavosti. To je dokazano. Vendar ima pomembno vlogo pri nastanku mozoljev tudi občutljivost receptorjev za moške hormone v lojnicah, ki se med posamezniki močno razlikuje. »Če so receptorji za moške hormone zelo občutljivi, imamo lahko hujšo obliko mozoljavosti tudi pri povsem normalnih ali celo nižjih koncentracijah moških hormonov. Če so receptorji manj občutljivi, je mozoljavost blaga tudi pri ljudeh z višjimi koncentracijami moških hormonov. Ljudje, ki zaradi genetskih motenj nimajo receptorjev za moške hormone ali pa so ti receptorji za moške hormone neobčutljivi, ne proizvajajo loja in nimajo mozoljev,« je zanimiv pojav opisala Jensterle Severjeva.

Poleg  moških spolnih hormonov se z mozoljavostjo povezujeta tudi stresni hormon kortizol in insulinu podoben rastni faktor (IGF 1), katerega nastajanje v jetrih je odvisno od rastnega hormona.

Poleg hormonov, ki imajo ključno vlogo pri nastanku mozoljev, na pojav mozoljavosti vpliva tudi genetika, kot sprožilec pa so lahko z mozoljavostjo povezani tudi:

  • stres
  • uporaba nekaterih zdravil
  • kozmetičnih pripravkov
  • morda tudi prehrana.
Aknavost je najpogostejša kožna bolezen najstnikov in mladih odraslih. Prizadene ljudi vseh narodnosti in etničnih skupin.
Aknavost je najpogostejša kožna bolezen najstnikov in mladih odraslih. Prizadene ljudi vseh narodnosti in etničnih skupin.

Mozolji niso le težava najstnikov

Mozoljavost se ponavadi pojavi v najstniškem obdobju, ko se ob nastopu pubertete pri obeh spolih poveča tvorba moških spolnih hormonov. Vsekakor pa se mozolji lahko pojavljajo tudi pozneje. »Neka raziskava, ki je nastala na podlagi ankete in je ocenjevala pojavnost mozoljev v poznejšem obdobju, poroča, da je med 1000 vprašanimi imelo mozolje približno 40 odstotkov moških in 50 odstotkov žensk med 20. in 29. letom, 20 odstotkov moških in 35 odstotkov žensk med 30. in 39. letom, 10 odstotkov moških in 25 odstotkov žensk med 40. in 50. letom ter 7 odstotkov moških in 15 odstotkov žensk po 50. letu starosti.« Kakšna pa je razlika pri mozoljavosti med dekleti in fanti?

»Mozoljavost v najstniških letih je pogostejša pri fantih, pozneje pa je zlasti zaradi mozoljavosti, ki se pojavlja v sklopu sindroma policističnih jajčnikov, pogostejša pri ženskah. Takšna  mozoljavost se pri ženskah pogosto vleče v drugo in tretje, celo v četrto desetletje življenja. Opazili so, da se lahko akne pri dečkih pojavijo bolj zgodaj kot pri vrstnikih, če je mozoljavost prisotna v družini. Prav tako je bilo pri teh najstnikih bolj zahtevno tudi zdravljenje mozoljavosti. Večjo verjetnost za nastanek mozoljavosti imajo tudi deklice, ki imajo sestre ali matere s sindromom policističnih jajčnikov, saj se to stanje pogosteje pojavlja znotraj družin,« je povedala dr. Jensterle Severjeva.

Aknavost je najpogostejša kožna bolezen najstnikov in mladih odraslih. Prizadene ljudi vseh narodnosti in etničnih skupin. Točne ocene o razširjenosti mozoljavosti ni, raziskave pa poročajo o 35- do 90-odstotni razširjenosti mozoljavosti med najstniki.

Mozoljavost, ki se pojavlja ob nastopu pubertete, ponavadi izzveni do sredine 20. let, lahko pa se vleče tudi dlje. »Zelo pozorni moramo biti, kadar se mozolji na novo pojavijo v odrasli dobi. Ponoven pojav mozoljev v odrasli dobi je namreč lahko povezan z različnimi hormonskimi boleznimi, zato je v tem primeru potreben pregled pri zdravniku,« opozarja asist. dr. Mojca Jensterle Sever.

Stres zaganja težave

Kljub splošnemu prepričanju, da določena živila, zlasti čokolada in slana hrana, povzročajo akne, te domneve z raziskavami niso bile prepričljivo potrjene. Nekatere manjše raziskave so poročale o večji pojavnosti mozoljavosti pri ljudeh, ki uživajo veliko mleka in mlečnih izdelkov, saj ti vsebujejo IGF, ali živila z visokim glikemičnim indeksom. »Če posameznik ugotavlja, da mu določena vrsta hrane povzroča zagon mozoljavosti, je seveda vsekakor priporočljivo, da se je izogiba. Svetujemo prehrano, bogato z vitamini, brez začimb in maščob, ki je v vsakem primeru koristna za zdravje kože in vsega telesa.«

Zagon mozoljavosti povezujejo tudi s stresom. V lojnicah so receptorji za hormon, ki spodbuja izločanje kortizola v stresnih situacijah. »Šport, ki stres blaži, zato blagodejno vpliva na mozoljavost, vsekakor pa ni edini dejavnik, ki bi lahko preprečil nastanek mozoljavosti,« je prepričana Jensterle Severjeva.

Različne vrste mozoljavosti

»Zelo je pomembno, da ločimo mozoljavost, ki je povezana s fiziološkimi spremembami hormonskega stanja, na primer ob nastopu pubertete ali menopavze, med menstrualnim ciklusom ali nosečnostjo, od mozoljavosti, ki je povezana z bolezenskimi hormonskimi stanji, pri katerih se izločajo čezmerne nefiziološke količine hormonov. Pri teh stanjih se mozoljavosti vedno pridružijo še drugi znaki in težave, tako da se akne nikoli ne pojavljajo kot edini znak bolezni,« opozarja asist. dr. Mojca Jensterle Sever.

  1. Sindrom policističnih jajčnikov

Najpogostejši vzrok čezmernega izločanja in/ali učinkovanja moških spolnih hormonov pri ženskah je sindrom policističnih jajčnikov. Poleg mozoljavosti imajo ženske s tem sindromom ponavadi tudi motnje menstrualnega ciklusa, čezmerno poraščenost, izpadanje in mastenje las, zlasti na sprednjem delu lasišča, pogosto pa so tudi čezmerno prehranjene ali debele. »Ena izmed raziskav je pokazala, da je imela skoraj polovica žensk z mozoljavostjo sindrom policističnih jajčnikov. Če imajo ženske z mozolji še katero od naštetih težav, zlasti neredne menstruacije, priporočamo pregled pri endokrinologu, ki bo začrtal kompleksnejši pristop k zdravljenju različnih vidikov tega sindroma,« pravi specialistka endokrinologinja.

  1. Cushingov sindrom

Bistveno redkeje je mozoljavost povezana s kroničnim čezmernim izločanjem stresnega hormona kortizola v sklopu t. i. Cushingovega sindroma. »Ljudje s Cushingovim sindromom imajo poleg možne mozoljavosti tudi vrsto drugih težav. Opazijo prerazporeditev telesne sestave s kopičenjem maščevja v trebuhu in tanjšanjem okončin zaradi propadanja mišic, bolijo jih mišice, težko hodijo po stopnicah in dvigujejo predmete nad glavo, velikokrat se na novo pojavita povišan krvni pritisk in sladkorna bolezen ali pa se poslabša predhodna urejenost teh dveh stanj, ugotovijo jim osteoporozo, utrpijo lahko nizkoenergetske zlome vretenc, opazijo debele vijolične strije in modrice na koži, rdečico in spremenjeno lunasto obliko obraza ter čezmerno poraščenost, ženske izgubijo menstruacijo, lahko se pojavijo tudi motnje v razpoloženju ali celo psihoza. Pri pojavu teh oziroma nekaterih izmed teh znakov in simptomov je nujna takojšnja napotitev k endokrinologu.«

  1. Tumorji jajčnikov ali nadledvične žleze

Zelo redek vzrok za mozoljavost so lahko tumorji jajčnikov in nadledvične žleze, ki izločajo čezmerne količine moških hormonov. »Mozoljavost se v teh primerih pojavi hitro, zraven pa ženske opažajo tudi povečanje klitorisa, spremenjen globok glas, nenadne izostanke menstrualnih krvavitev in nenaden pojav poraščenosti, ki hitro napreduje. Kljub zelo majhni verjetnosti in pogostosti teh tumorjev je pri nenadnem in hitro napredujočem pojavu opisanih sprememb obvezen takojšnji pregled pri endokrinologu.«

  1. Hiperplazija nadledvičnih žlez in akromegalija

Med redke vzroke mozoljavosti spadata tudi poznonastala kongenitalna hiperplazija nadledvičnih žlez, kjer je čezmerno nastajanje moških spolnih hormonov posledica encimske motnje, in akromegalija, ki nastane zaradi čezmernega izločanja rastnega hormona.

Dermatolog ali endokrinolog

Zdravljenje mozoljavosti je v glavnem v domeni dermatologov. Zdravljenje je odvisno od videza aken ter spola in starosti bolnika. »Za blažje oblike je dovolj lokalno, za hujše pa je nujno sistemsko zdravljenje.

  • Z lokalno terapijo odstranjujemo maščobni sloj s kože, preprečujemo zapiranje izvodil lasnih mešičkov in nastajanje novih komedonov ter blažimo vnetje. Uporabljamo komedolitična sredstva, ki povzročajo luščenje kože. To so benzoil peroksid, azelainska kislina, salicilna kislina in retinoidi (tretinoin, izotretinoin …). Antimikrobni (protibakterijski) lokalni pripravki vsebujejo antibiotike klindamicin, eritromicin ali tetracikline.
  • Za sistemsko zdravljenje se uporabljajo retinoidi in tetraciklini ali makrolidi. Retinoidi so teratogeni (lahko povzročijo nastanek anomalij pri plodu), zato jih lahko pri ženskah v rodnem obdobju uporabljamo le ob hkratni in zanesljivi kontracepciji.

KOMEDONE zdravimo topikalno (površinsko) s tretinoinom. Blage vnete akne zdravimo topikalno (z antibiotiki in/ali benzoil peroksidom).

ZMERNE AKNE zdravimo z oralnimi antibiotiki, hude z oralnim izotretinoinom, cistične pa z dajanjem triamcinolona v ciste.

ODPRTE KOMEDONE mehanično odstranimo. S parno kopeljo kožo predhodno omehčamo, nato jih mehanično iztisnemo.

VIDEZ BRAZGOTIN lahko izboljšamo. Pri manjših brazgotinah lahko uporabimo kemično luščenje (piling), laserje ali dermoabrazijo. Globlje brazgotine lahko izrežemo. Široke plitke brazgotine pa lahko zdravimo z vbrizgavanjem kolagena, kar pa je treba ponoviti vsakih nekaj let,« je izčrpno razložila endokrinologinja, ki je povedala tudi, da endokrinologi zdravijo samo mozoljavost, ki se pojavlja v sklopu stanj, povezanih s čezmernim izločanjem hormonov, v sklopu bolezni endokrinih žlez.

»Pri večini prizadetih je aknavost povezana z nebolezenskimi fiziološkimi spremembami hormonov v puberteti, med nosečnostjo, nastopom menopavze ali znotraj menstrualnega ciklusa in jo lahko zdravimo lokalno,« je še povedala sogovornica. 

Mozolji – nihče jih noče

Kako pa lahko mozoljavost vpliva na splošno zdravje? »Mozoljavost je redko boleča, če so akne hude, lahko puščajo trajne brazgotine, drugih fizičnih posledic pa ne, če seveda ne gre za mozoljavost v sklopu omenjenih bolezni endokrinih žlez, ki se nikoli ne pojavlja kot edini znak teh bolezni. Vsekakor pa lahko mozoljavost pomembno vpliva na samopodobo, samozavest in psihično zdravje. Povzroča lahko tesnobnost, socialno osamo, depresijo, opisani so celo primeri najstniških samomorov zaradi stisk, povezanih z mozoljavostjo,« je povedala dr. Jensterle Severjeva.

Zato je pomembno, da se najstniki zavedajo, da za mozoljavost niso sami krivi in da lahko tegobo premagajo. Pravočasno naj poiščejo pomoč pri zdravniku, ki jim bo pomagal v boju z mozolji in jih po presoji napotil še na obravnavo k drugim specialistom.

Ne pozabimo na pravilno nego

Ob pojavu mozoljavosti je pomembna pravilna nega kože. Kožo umivamo z mlačno vodo in nevtralnimi mili ter pri tem ne pretiravamo. »Pretirano umivanje kože lahko škoduje, saj spodbuja dodatno izločanje loja. Izogibati se moramo alkoholnih tonikov in agresivnih čistilnih preparatov. Odsvetujemo tudi uporabo izdelkov, ki vsebujejo izvlečke mandljev ali marelic. Pozorni pa moramo biti tudi pri izbiri preparatov za lase, saj lahko izdelki, ki vsebujejo olja, povzročajo mozolje na čelu. Mozoljev ne smemo iztiskati, kožo z mozolji moramo tudi čim manj prijemati,« svetuje sogovornica.

Kdaj k zdravniku

Če se mozoljavost z ukrepi, ki jih lahko izvajamo sami, ne prične izboljševati v nekaj tednih, je čas, da zaradi nje obiščemo zdravnika. Prej ko dobimo pomoč strokovnjaka, bolje lahko mozoljavost obvladujemo in preprečimo psihosocialne posledice, ki se lahko pojavijo zlasti pri najstnikih. Če so poleg mozoljavosti prisotni še drugi v prispevku opisani znaki in simptomi, je potrebna čim prejšnja napotitev k zdravniku specialistu.

Piše: Inja Jurič