DomovZdravjeSe obeta nova oblika zdravljenja Alzheimerjeve bolezni?

Se obeta nova oblika zdravljenja Alzheimerjeve bolezni?

Pred nedavnim objavljena študija vzbuja upanje, da bo v prihodnje možna učinkovitejša terapija za ljudi, pri katerih je bila diagnosticirana Alzheimerjeva bolezen. Eden izmed znakov te bolezni je sicer kopičenje beljakovine tau v možganih. Najpomembnejša ugotovitev, ki jo prinaša nova študija, pa je ta, da je za poškodbo tkiv, ki je posledica nalaganja beljakovine tau, odgovorna vrsta možganskih imunskih celic, ki se imenujejo mikroglijske celice. 

- Oglas -
Alzheimerjeva bolezen

Znanstvenikom uspelo odkriti povezavo med beljakovino tau in mikroglijskimi celicami

Kopičenju beljakovine tau, ki se začne povezovati v vse večjo gmoto, pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo sledijo poškodbe možganov, ki se kažejo v obliki simptomov, kot sta pozabljivost in zmedenost. Kot so razkrila slikanja možganov, pride do teh poškodb zelo hitro. Nova študija, objavljena v reviji Journal of Experimental Medicine, pa ponuja vpogled v to, kako pride med kopičenjem beljakovine tau do aktivacije mikroglijskih celic. Še pomembneje pa je, da je uspelo avtorjem pokazati, da bi lahko odstranitev oziroma dezaktiviranje mikroglijskih celic močno zmanjšala možganske poškodbe, ki so povezane z beljakovino tau. S tem se odpira možnost upočasnitve napredovanja Alzheimerjeve bolezni, ki, kot je znano, prizadene predvsem starejšo populacijo. Znanstveniki menijo, da bi bil lahko pomemben preboj povezan z odkritjem načina za tarčno doseganje mikroglijskih celic in preprečevanje škode, ki jo povzročajo.

Zaradi aktivnosti mikroglijskih celic lahko pride do dodatnih poškodb nevronov

Čeprav znanstveniki še niso popolnoma prepričani, kaj natančno so vzroki za Alzheimerjevo bolezen, naj bi bila ta povezana predvsem z dvema beljakovinama. Poleg že omenjene beljakovine tau so to še t. i. betaamiloidi. Obdukcije so pokazale, da se začnejo s staranjem v naših možganih nalagati vozli obeh beljakovin. Vendar pa je to kopičenje precej bolj izrazito pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo. Poleg tega pa se pri tej diagnozi beljakovini nalagata po bolj predvidljivih vzorcih – kopičenje se najprej začne v tistih delih možganov, ki so povezane s spominom.

Pri zdravih možganih beljakovina tau podpira delovanje nevronov. Po drugi strani pa se lahko začne tau obnašati tudi abnormalno in se čezmerno kopičiti, kar običajno privede do odmiranja nevronov. Tudi mikroglijske celice imajo v osnovi pomembno vlogo pri delovanju našega osrednjega živčnega sistema. Vendar pa se težave pojavijo, če pride do kopičenja beljakovine tau. Takrat se namreč poskušajo omenjene celice znebiti teh škodljivih beljakovinskih vozlov, pri čemer lahko poškodujejo okoliške nevrone. Čeprav gre torej za celice, ki poskušajo v osnovi pomagati, je njihov učinek pogosto povsem nasproten.

- Oglas -
Zdravljenje alzheimerjeve bolezni

Naslednji korak je iskanje tarčnega zdravila, ki bi dezaktiviralo mikroglijske celice

Raziskovalci so ugotovili, da je krčenje možganskih struktur močno odvisno od tega, ali so mikroglijske celice prisotne ali ne. V primeru, da mikroglijske celice ne bi bile prisotne, bi bila možnost za poškodbe možganov mnogo manjša. Nevrodegenerativne poškodbe naj bi bile tako v veliki meri povezane prav s temi celicami. Gre torej za pomembno odkritje, ki bi lahko močno vplivalo na prihodnost zdravljenja Alzheimerjeve bolezni. Težava je le v tem, da za zdaj še ni bilo odkrito tarčno zdravilo, ki bi lahko dezaktiviralo mikroglijske celice oziroma omejilo njihove škodljive učinke.

Idealno bi seveda bilo, če bi bilo to zdravilo, ki bi ga bilo mogoče uporabiti že na samem začetku bolezni, ko torej še ni prišlo do resnejših poškodb možganskih struktur. A čeprav tovrstnega zdravila trenutno še ni na voljo, gre za raziskavo, ki je nakazala novo, doslej še neznano možnost zdravljenja. Znanstveniki tako upajo, da bo mogoče prej ali slej te ugotovitve prenesti tudi v prakso.

Preberite tudi: Demenca: Pozabljanje ni del staranja!

.
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -