Nekateri menijo, da je že v maternici moč ugotoviti, ali bo otrok levičar. Obstaja študija, ki je pokazala, da se 85 odstotkov zarodkov nagiba v desno že pri okoli desetih tednih. Pa lahko dominantna roka dejansko odloča o zdravju, dobrem počutju in ustvarjalnosti? Statistika kaže, da je levičarjev več moških kot žensk, na to, da je človek levičar, pa vplivajo še geni, družinska preteklost, materina ukazovalnost in njena starost (tudi visok nivo testosterona pri materi, ko je otrok spočet).
Manj stigme
Okoli deset odstotkov populacije je levičarjev. Ker pa družba na levičarje še vedno gleda malce postrani, se nekateri naučijo raje uporabljati desno roko. Nekatere kulture so na levičarje gledale kot na deviantne. Pred dobrim stoletjem je bilo levičarjev tako samo dobra dva odstotka, kar prav tako kaže, da se je pogled družbe nanje k sreči le spremenil. Po vsej verjetnosti se sicer odstotek levičarjev v družbi ni toliko povečal, le manj ljudi se zdaj trudi, da bi uporabljali desno roko. Kar je dobro, ker raziskave kažejo, da ljudje, ki se za pisanje trudijo uporabljati obe roki, hitreje razvijejo simptome motnje pozornosti, disleksijo ali druge težave, povezane z učenjem in jezikom. V primerjavi z desničarji, ki imajo eno dominantno hemisfero, veliko levičarjev nima dominantne hemisfere, kar lahko predstavlja težavo. Raziskave pa so vsekakor ovrgle domnevo, da enojajčna dvojčka tudi pišeta z isto roko. Samo 23 odstotkov enojajčnih dvojčkov, ki so sodelovali v eni od raziskav, je pisalo z isti roko.
Slišijo drugače in so ustvarjalni
Levičarji naj bi tudi drugače slišali svet okoli sebe. V levi možganski hemisferi se procesira jezik in analizirajo hitro spreminjajoči se zvoki. V raziskavi so sodelujoče prosili, naj pritisnejo gumb, ko bodo v ozadju slišali zvok. Rezultati so se razlikovali glede na to, katero roko so uporabili za pritisk gumba. Desna možganska hemisfera, ki je kontrolirala levo roko, se je odzvala na samoglasnike in intonacijo (počasi spreminjajoče glasove), levi hemisferi pa so bili bolj všeč hitro spreminjajoči se, kot so soglasniki.
Možgani levičarjev vsekakor delujejo malo drugače. Raziskovalci so primerjali ustvarjalnost levičarjev in desničarjev in ugotovili, da so levičarji precej bolj ustvarjalni pri testu, ki so ga morali opraviti. Ne gre pa jih posploševati. Res je, da levičarji razmišljajo precej bolj divergentno, kar je ključen faktor pri ustvarjalnosti. Ustvarjalna inovacija se zanaša na desno možgansko hemisfero, ustvarjalni output pa je na levo. Divergentno razmišljanje narekuje sodelovanje obeh hemisfer za celosten ustvarjalni proces. Levičarji z večjim korpusom kalozumom, delom možganov, ki je zadolžen za komunikacijo med hemisferama in ki omogoča divergentno razmišljanje, imajo morda torej predispozicije za več ustvarjalnosti.