Osamljenost je čustveno stanje, v katerem posameznik močno občuti praznino in izolacijo. Narasla je z globalizacijo in je nevidna epidemija, ki prizadene ljudi po vsem svetu.
Po mnenju strokovnjakov osamljenost ne pomeni, da smo resnično sami oziroma da nimamo prijateljev. Gre za percepcijo, da smo sami in izolirani. Osamljenost in pomanjkanje komunikacije vplivata na telesno in duševno zdravje. Sem ter tja se vsi počutimo same, kronična osamljenost pa zdravje resno ogroža. Na možgane ima na primer podoben vpliv kot telesna bolečina.
Več srčnih obolenj in demence
Možgani osamljenega človeka registrirajo občutja ogroženosti in signale bolečine, ki so podobni dejanski telesni bolečini ali ogroženosti. Osamljeni ljudje prej umrejo in sicer zaradi srčnih obolenj ali drugih komplikacij. Dolgoročno imajo več vnetij, poškodb tkiv in srčnih krvnih žil. Za kar 64 odstotkov se pri njih poveča tveganje za demenco ali Alzheimerjevo bolezen. Demenca se pri starostnikih hitreje razvije, če živijo sami ali v domu, kot pa če ostanejo pri sorodnikih.
Osamljenost pripisujejo notranjim faktorjem, kot je na primer nizka samozavest. Gre za globljo težavo, ki jo povzročajo misli in občutja nezadostnosti, nepopolnosti in sramu. Kronično osamljeni ljudje se pogosto oklepajo pesimističnih misli in negativno gledajo na možnost, da bi našli kogarkoli.
Zaradi psiho-družbenih faktorjev pri starejših pride tudi do nespečnosti. Osamljenost zavira miren spanec oziroma je zaradi nje ta moten.
Glede na raziskavo Johna Cacioppa naj bi bila osamljenost genetsko pogojena. Drugi faktorji pa so med drugim še situacijske spremenljivke, kot so dejanska prostorska izoliranost, selitev, ločitev ali smrt svojca.
Kako nad kronično osamljenost?
Druženje je, jasno, najpreprostejši odgovor. In naj bo to redno; vadbe, obiski prijateljev, nakupovanje ali preprosto samo pohajanje po javnih mestih.
Če ste izgubile stike s prijatelji ali sorodniki, jih ponovno navežite. Če ne živijo blizu, naj vam bo v pomoč tehnologija.
Postanite prostovoljec: pomagajte drugim in s tem pomagajte sebi.
Če ste zaradi osamljenosti in družbene izolacije pod ekstremnim stresom, se o tem pogovorite z osebnim zdravnikom, svetovalcem ali osebo, ki ji zaupate. Prevzemite nadzor nad svojim življenjem in se potrudite, da ne boste več osamljeni.