Pri otrocih se ob različnih okužbah lahko razvijejo različni izpuščaji po koži, ki niso odraz okužbe same, temveč nespecifičnega odgovora imunskega sistema na okužbo kjerkoli v telesu – t. i. parainfekcijski izpuščaji. Precej pogosto se parainfekcijski izpuščaji pojavijo ob virusnih okužbah dihal. Različni povzročitelji lahko sprožijo tudi izpuščaj s podobno klinično sliko.
Gianotti-Crostijev sindrom
Akrodermatitis ali Giannoti-Crostijev sindrom se najpogosteje pojavi na koži majhnih otok v prvih letih življenja ob prebolevanju različnih virusnih obolenj dihal, okužbe z virusom Epstein-Barr, ki sicer povzroča infekcijsko mononukleozo, redkeje virusov hepatitisa A, B in C ter enterovirusov. Po koži so vidne drobne rožnate bunčice (papule) in mehurčki (vezikule). Izpuščaj se pojavi predvsem po obrazu in po izteznih delih okončin ter le rahlo srbi in je nenevaren. Običajno spontano izzveni v 1 mesecu, redko vztraja do 6 mesecev. Ko izpuščaj izzveneva, se lahko pojavi tudi blago luščenje kože.
Včasih so izpuščaju pridružene tudi povišana telesna temperatura in povečane bezgavke, vendar otrok ne potrebuje posebnega zdravljenja. V primeru izrazitejšega srbenja otroka zdravimo s sistemskimi antihistaminiki in z lokalnimi kortikosteroidnimi pripravki v kremah s šibkim delovanjem. Vedno zdravimo tudi sočasno okužbo, ki je sprožila nastanek izpuščaja.
APEC-sindrom
Za asimetričnim perifleksuralnim eksantemom otroštva (APEC) najpogosteje zbolijo otroci med 2. in 3. letom starosti. Drobne bunčice se pojavijo asimetrično enostransko na trupu ali v pazduhah in dimljah, pozneje se lahko razširijo še na okončine na prizadeti strani. Značilno je, da izpuščaj prizadene le eno stran telesa. Zaradi svoje nenavadne razporeditve neredko povzroči precejšnjo zaskrbljenost staršev prizadetega otroka. Lahko so mu pridružene tudi povišana telesna temperatura in povečane bezgavke v pazduhah ter dimljah.
Povzročitelj izpuščaja v primeru APEC-sindroma ni poznan. Zaradi sezonskega pojavljanja omenjenega izpuščaja v zimskem in spomladanskem času je najverjetnejši povzročitelj virusna okužba.
Sam izpuščaj je povsem nenevaren in spontano izzveni v 4–6 tednih z blagim luščenjem kože. Posebno zdravljenje ni potrebno. Če koža močneje srbi in se otrok praska, srbež blažimo s sistemskimi antihistaminiki v sirupu in tabletah, na kožo pa nanašamo pripravke kortikosteroidov v kremah s šibkim delovanjem.
Infantilna akropustuloza
V prvih mesecih življenja, redkeje pozneje, se po dlaneh in podplatih lahko pojavijo drobni gnojni mozoljčki (pustule) in bunčice, ki močno srbijo. Otrok se močno praska in je nemiren. Značilno je, da se gnojne spremembe pojavljajo ciklično v zagonih na 2–3 tedne in vztrajajo približno 10–14 dni.
Nekako okoli drugega leta starosti omenjeni gnojni izpuščaj po dlaneh in podplatih izzveni. Povzročitelj ni znan, najverjetneje gre za nespecifičen odgovor kože na okužbo s pršico, ki povzroča garje.
Z zdravljenjem predvsem poskušamo zmanjšati srbež, z lokalnimi kortikosteroidnimi pripravki in kremami, ki vsebujejo različne antipruritike (npr. mentol), in s sistemskimi antihistaminiki v tabletah ter sirupih.
Pleva
Najpogosteje se pojavlja pri adolescentih, pogosteje pri fantkih kot pri deklicah. Poteka v zagonih. Lahko se pojavi povsod po koži, vendar je najpogosteje prizadeta koža trupa, stegen in nadlahti. Po koži se pojavijo bunčice, mehurčki in krastice, ki lahko puščajo drobne brazgotinice.
Vzrok za nastanek ni povsem poznan, najverjetneje gre za nespecifično reakcijo na virusno ali bakterijsko okužbo. Večina bolnikov preboli enega ali nekaj zagonov, nato izpuščaj izzveni spontano v nekaj tednih ali mesecih. Zdravimo z antibiotiki v kremah ali s sistemskimi antibiotiki 3–4 tedne, odvisno od obsega izpuščaja. Učinkovito je tudi zdravljenje s kortikosteroidi in z določenimi oblikami fototerapije.
Rozea
Rozea predstavlja zelo pogosto težavo najstnikov. Na trupu ali vratu se najprej pojavi rožnata ovalna ali okrogla lisa, ki se drobno lušči in je velika nekaj centimetrov – t. i. primarni medaljon. Zelo pogosto jo zamenjajo z glivično okužbo.
Čez približno 1–2 tedna se po ostalem telesu in včasih tudi po okončinah pojavijo še dodatne številne manjše rožnate lise z drobnim luščenjem, podobne prvotni spremembi, le da so manjše. Izpuščaj lahko precej srbi, še posebej po umivanju in tuširanju. Pri zelo majhnih otrocih so luščeče se lise razporejene pogosteje po obrazu in okončinah, brez prizadetosti trupa. Lise so po trupu razporejene v obliki smrekovih vej, saj sledijo kožnim črtam.
Oseba se povsem dobro počuti in nima drugih težav z zdravjem, razlog za nastanek pa ni povsem pojasnjen. Pogosteje se pojavlja spomladi in jeseni, potem ko se uporabi perilo, ki je dolgo časa ležalo v omari. Možna je povezava z virusom herpesa 6 in 7.
Bolezen tudi brez zdravljenja izzveni, poprečno traja 6–12 tednov in ne pušča posledic. Posebno zdravljenje ni potrebno. Predvsem je pomembno razložiti osebi, da je izpuščaj povsem nenevaren. Odsvetujeta se pogosto tuširanje in miljenje, da se koža čim manj draži ter s tem čim manj srbi.
Če izpuščaj zelo srbi, mažemo s kortikosteroidnimi mazili do prenehanja srbenja, sicer zadošča mazanje z običajnimi negovalnimi mazili.
Erythema exudativum multiforme (EEM)
Najpogostejši sprožilni dejavnik EEMje okužba z virusom herpesa simpleksa1 (ob tem so vidni tipični herpetični mehurčki po ustnicah oz. drugje po koži) ali okužbe zgornjih dihal.
Na koži rok, nog in obraza, redkeje drugje po koži, se pojavi rdečkast izpuščaj v obliki tarče ali kokarde, velikosti 1–3 cm. V sredini je lahko mehurček ali drobcena krvavitev. V ustih so lahko razjede. Izpuščaj traja poprečno 2–3 tedne.
Če je prisotna aktivna okužba, jo zdravimo, sicer mažemo izpuščaj s kortikosteroidnimi kremami, v težjih primerih za kratek čas bolnik prejme sistemske kortikosteroide. Bolnik naj ob tem počiva.
Henoch-schonlein purpura
Običajno se pojavi ob okužbi zgornjih dihal z različnimi virusi in bakterijami. Lahko je tudi posledica součinkovanja zdravil (npr. acetilsalicilne kisline in penicilina) ter povzročitelja okužbe. Purpura je posledica drobnih krvavitev v kožo.
Izpuščaj se kaže v obliki drobnih pikčastih krvavitev v kožo po spodnjih, redkeje zgornjih okončinah. Krvavitve so odraz vnetja drobnih krvnih žil v koži (vaskulitisa). Včasih so prisotne tudi bolečine v sklepih in bolečine v trebuhu.
Spremembe običajno spontano izzvenijo brez posledic.
Otrok naj počiva. Prizadeto kožo mažemo s kortikosteroidnimi kremami s šibkim delovanjem. Sočasno zdravimo okužbo. Ker je možna prizadetost ledvic, je potrebna tudi kontrola urina.
Različne okužbe v telesu lahko torej pri otrocih povzročajo različne izpuščaje po koži, ki so večinoma nenevarni in spontano brez posebnega zdravljenja izzvenijo, ko izzveni okužba.
Zaradi samega videza omenjeni izpuščaji neredko povzročijo nepotrebno zaskrbljenost pri starših. Vsekakor je potreben pregled pri dermatologu, da se izključi morebitno resnejše kožno ali sistemsko obolenje. Pregled pri dermatologu je potreben tudi v primeru izrazitejših simptomov (srbenja) in prizadetosti večjega dela kože.