Plesen v stanovanju: Bolj zdravstvena kot estetska težava

Ob besedi plesen verjetno najprej pomislimo na neestetske črne zaplate v kotih zidov in stropov ali na plesniva živila, ki jih je zaradi tega treba zavreči, pa na plesen na oblačilih … Ob teh, tako zoprnih vrstah plesni, obstajajo tudi nekatere koristne, na primer plemenite vrste plesni v siru. Manj znano je, da plesni izločajo tudi antibiotične snovi (za hrano iz okolja tekmujejo z bakterijami) in pa določene encime, zato se uporabljajo v industriji pri izdelavi antibiotikov in encimov.

Kaj pravzaprav so plesni? Gre za mikroskopsko majhne glive, ki se medsebojno povezujejo v nitkaste oblike, imenovane hif. Hifi se naprej povezujejo v omrežje, ki ima genetsko identična jedra in zato tvori en sam organizem: micelij. Po nekaterih ocenah naj bi obstajalo približno 250.000 različnih vrst plesni, okoli 100.000 jih je prepoznanih, približno 100 pa jih najdemo v našem bivalnem okolju. Kot rečeno, ne samo na zidovih, pač pa tudi na hrani.

kako se znebiti plesni
Štiričlanska družina v enem dnevu »pridela« kar 10 do 15 litrov tekočine.

Vendar plesen v stanovanju ni le neestetska in neprijetna, pač pa lahko tudi izjemno nevarna zdravju. Ker ne vemo, katere vrste plesni so zdravju nevarne in katere ne (to se lahko ugotavlja laboratorijsko), se je vsake treba kar se da hitro iznebiti. Kateri so vzroki za nastanek plesni in kako jo učinkovito odpravimo, pišemo v nadaljevanju, najprej pa poglejmo, katere in kakšne zdravstvene težave lahko plesen povzroči. 

Zdravstvene težave

Plesen je najpogostejši povzročitelj težav z dihali, povzroča pa še mnoge druge, nevarnejše bolezni. Najbolj izpostavljeni njenim škodljivim učinkom so dojenčki, otroci, starejše osebe, osebe, okužene z aidsom, bolniki, ki prestajajo kemoterapijo, noseče ženske, ljudje, ki imajo kakršnekoli respiratorne težave (kronični bronhitis, astmo …) in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.

Največkrat se kot škodljivi učinek plesni pri človeku pojavljajo alergije, ki so pravzaprav reakcija na nekaj organizmu nevarnega. Spore plesni prodirajo v organizem, se kopičijo v spodnjem delu pljuč in prek pljuč preidejo v krvni obtok. To lahko prepreči pljučem, da bi prenašala kisik v krvni obtok in povzroči brazgotinjenje pljuč.

Najpogostejša alergija, ki nastane kot posledica učinkovanja plesni, je alergija tipa 1. Kaže se v obliki srbenja oči, kihanja, kašljanja in zamašenega nosu. Druga je alergija tipa 3 in pomeni težko dihanje, kašljanje, pomanjkanje sape in tiščanje v pljučih. Tretja skupina alergij se pojavlja le pri astmatičnih bolnikih.

Plesni, ki povzročajo izbruh različnih bolezni, pa so lahko odgovorne tudi za nastanek infekcij. Te se najpogosteje pojavljajo pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom in povzročajo infekcije zgornjih dihalnih poti in vnetje sinusov.

plesen in zdravje
Plesen lahko povzroča številne zdravstvene težave.

Ker plesni sproščajo toksine, lahko pride tudi do zastrupitve organizma, ki se kaže z glavoboli, kašljem, vnetjem grla, težavami s sinusi, vročino, vrtoglavico ter slabostjo. Ta zastrupitev je lahko, če je ne odkrijemo in začnemo pravilno ter hitro zdraviti, tudi smrtno nevarna.

V najhujših primerih lahko plesen poškoduje notranje organe in povzroči celo njihovo odpoved. Do tega pride, če spore plesni prodrejo v človeško telo in začnejo naseljevati določene organe. Med tem sproščajo mikotoksin, ki je nevaren za vse notranje organe, vključno s srcem, pljuči in reproduktivnimi organi. Poleg poškodb notranjih organov lahko plesen povzroči tudi poškodbe ožilja, kvarjenje ven in arterij, zaradi česar lahko pride do notranjih krvavitev in težav s kožo. Tako se lahko ob stiku s plesnijo ali zaradi dolgotrajne izpostavljenosti plesni pojavijo koprivnica, srbečica, občutljivost kože in pekoč ter boleč občutek na koži.

Dolgotrajnejše vdihavanje snovi, ki nastajajo pri metaboličnem procesu plesni, povzroči poškodbe nosne sluznice, ki se kaže z izsušitvijo ali razdraženostjo, pogostimi krvavitvami iz nosu, glavoboli in zamašenostjo nosu in akumulacijo mikotoksinov v pljučih.

Vzroki za nastanek plesni

Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec za gospodinjstva pri ENSVET, pojasnjuje, da so vzroki za nastanek plesni v stanovanju različni, poglavitni pa je seveda prevelika relativna vlažnost v prostoru. Običajno gre za kombinacijo nepravilne gradnje (toplotni mostovi), nepravilnega ali pomanjkljivega prezračevanja in ogrevanja ter neustreznega režima uporabe prostora. Žnidaršič kot zanimivost pove, da štiričlanska družina v enem dnevu »pridela« kar 10 do 15 litrov tekočine. V mirovanju na primer en sam človek z dihanjem in znojenjem odda povprečno 50 g tekočine na uro. Če spi denimo osem ur, je to kar štiri decilitre tekočine. Med delom na uro oddamo od 100 do 200 gramov tekočine na uro, ko se prhamo, pa se v zrak sprosti dober liter in pol vlage. S kuhanjem se v eni uri vlaga v prostoru poveča za 400 do 900 gramov. Štiri kilograme in pol perila, ki ga sušimo, pa v stanovanje odda od 50 do 200 gramov vlage na uro.

Pomemben vzrok povečane vlažnosti in s tem tudi razraščanja plesni so nepravilnosti pri gradnji, ko nastajajo tako imenovani toplotni mostovi, pa tudi poškodbe ali konstrukcijske napake posameznih delov stavbe, kot so na primer poškodovane instalacije, poškodovana fasada ali zamakanje strehe. Morda pa smo se v novo hišo vselili prehitro in se vgrajeni materiali niso utegnili do normalne meje izsušiti.

Marsikdo je verjetno začuden, ko v starejši stavbi zamenja okna z novimi in kakovostnimi, in se po tem začne pojavljati plesen. Žnidaršič pojasnjuje, da v tem primeru zaradi dobrega tesnjenja ni več samodejnega prezračevanja, kakršno je bilo pri starih oknih. Pri tem material, iz katerega so okenski okvirji, ne igra vloge – ni pomembno, ali so okviri kovinski, plastični, leseni ali kombinirani. Naš sogovornik tudi zavrača prepričanje, da lesena okna »dihajo«. »To je zgolj občutek, saj les ne sme prepuščati zraka. V nasprotnem primeru bi se zvijal, kar bi zmanjšalo tesnjenje in oteževalo odpiranje.«

Prezračevanje prostorov in ogrevanje v zimskem času je ključnega pomena za to, da preprečimo pojav plesni v stanovanju. Priporočljivo je, da zračimo na prepih vsaj trikrat dnevno za dve do štiri minute. »To pomeni, da se odprejo vsa okna ter tudi vsa notranja in zunanja vrata. S tem dosežemo, da se zrak hitro zamenja, tudi v mrtvih kotih, kjer je običajno najbolj navlažen. Tako preprečimo, da bi relativna vlažnost zraka presegla kritično mejo, ki je 80 odstotkov.« Če je v zraku kljub temu preveč vlage in je prezračevanje neuspešno, potem naš sogovornik priporoča mehansko zniževanje vlažnosti z razvlaževalcem zraka, ki s kondenzacijo zbira zračno vlago v posodo.

Naj kot zanimivost navedemo še to, da razlog za prezračevanje kljub splošnemu prepričanju ni v tem, da je v prostoru premalo kisika. Pri običajnih dejavnostih namreč odrasel človek porabi le 15 do 50 litrov kisika na uro. V prostoru z 20 kvadratnimi metri je tega na voljo kar 50 kubičnih metrov, kar bi teoretično zadostovalo za 1000 ljudi. Željo po svežem zraku sprožajo predvsem neprijetne vonjave in vlaga ter z dihanjem ustvarjeni ogljikov dioksid, ki pri preveliki koncentraciji povzroča utrujenost in zaspanost ter zmanjšuje zbranost.

Plesen v stanovanju

Učinkovito odpravljanje plesni

Plesni ni preprosto odpraviti. Fizično odstranjevanje je sizifovo delo, dokler ne odpravimo vzrokov, zaradi katerih je plesen sploh nastala. Najprej je torej treba ugotoviti pravi vzrok, ki je, kot rečeno, lahko v gradbenih napakah. Obnova fasade, ki da hiši dober toplotni ovoj, je sicer velika investicija, a se nam po besedah Bojana Žnidaršiča izplača, saj se s tem plesni znebimo za vedno, poleg tega pa nam pomembno izboljša kakovost bivanja. Pri tem moramo biti seveda najbolj pozorni na odpravo vseh toplotnih mostov stavbe. Plesni se lahko izognemo tudi z vgradnjo centralnega sistema za prisilno prezračevanje z rekuperatorjem toplote. Ta je obvezen v pasivni ali nizkoenergijski hiši, vse pogosteje pa se zanj odločajo tudi lastniki hiš z običajno gradnjo. Dobro načrtovan, izveden in vzdrževan sistem nam zagotavlja vedno enako kakovost in vlažnost zraka, brez vonjav in prahu, pa tudi brez prepiha in šumenja. Žnidaršič priporoča, da se pred temi ukrepi oglasimo pri enem od energetskih svetovalcev, ki v zvezi z ukrepi za učinkovito rabo energije svetujejo brezplačno v 37 energetsko-svetovalnih pisarnah po Sloveniji. Priporoča tudi ogled portala NEP Slovenija, eko sklad pa nam bo s subvencijami in ugodnimi posojili pomagal doseči cilj.

Šele po vseh teh izvedenih ukrepih se lotimo fizičnega odstranjevanja plesni z enim od preparatov na osnovi klora, ki se za ta namen dobijo na trgu. Potrebna je previdnost pri uporabi, pred tem pa si moramo obvezno zaščititi telo, roke, usta in oči (maska in rokavice). Pred uporabo vedno natančno preberimo navodila in jih upoštevajmo, saj gre za agresivne kemične snovi. Ko plesen na ta način odstranimo, pa prostor še dobro prezračimo. Operimo oblačila in se tudi sami dobro oprhajmo.

Odstranjevanje z različnih materialov

Plesen z gladkih materialov (steklo, kovine) lahko preprosto odstranimo z vodo in običajnim čistilom. Krpe, ki smo jih pri tem uporabili, čim prej zavržemo.

Pri lesu ločimo med površinsko modrikasto obarvano prizadetostjo s plesnijo ter med aktivno rastjo plesni ter tvorjenjem spor zaradi stalne izpostavljenosti vlagi. V prvem primeru sanacija običajno ni potrebna. V drugem primeru pa je sanacija skoraj nemogoča in je s plesnijo napadeni les običajno treba zavreči.

Leseno pohištvo (na primer stole in omare) obrišemo z vlažno krpo in osušimo oziroma po potrebi premažemo s 70- do 80-odstotno raztopino etanola. Močno zaplesnjeno oblazinjeno pohištvo pa je težko obnoviti. Stroški se praviloma ne izplačajo, zato tak kos pohištva zavržemo in kupimo novega. Enako velja za preproge, tople pode in zavese ali na primer vzmetnice.

Pogosto se plesen pojavi v kopalnicah na fugah keramičnih ploščic. Če ne moremo odstraniti vzroka s kakovostno toplotno izolacijo na zunanji strani – ta bi odpravila kondenzacijo vlage in rast plesni – se lotimo odprave posledic. Prvi ukrep je petminutno prezračevanje po vsakem kopanju. Plesen pa odstranimo s pršilko, v kateri je sredstvo za odstranjevanje plesni. Popršimo in pustimo en dan, brez fizičnega odstranjevanja. Kemikalija bo »pojedla« plesen. Običajno enkratno pršenje zadostuje, če ne, ponovimo naslednji dan. V vsakem primeru pa je prezračevanje na prepih najbolj učinkovito sredstvo za odpravo plesni.

Čistilna sredstva, krpe in orodje, ki smo jih uporabljali pri sanaciji plesni, odvržemo v plastično vrečko, ki jo dobro zavežemo in čim prej odstranimo.

Še nekaj pomembnih namigov

  • Plesni ne premazujemo s kisom zaradi tega, ker utegne rast plesni še pospešiti. Vsebnost apna v zidovih nevtralizira kislost, hkrati pa s kisom na površino nanesemo hranilne snovi, zaradi katerih se lahko rast plesni še poveča.
  • Odsvetujejo uporabo fungicidov v zaprtih prostorih, saj bi se fungicid v bivalnem prostoru lahko zadrževal dlje časa in bi tako ogrožal naše zdravje.
  • Med sanacijo plesni se v zrak sproščajo velike količine spor, zato se sanacije lotevajte ob upoštevanju vseh varnostnih in zdravstvenih ukrepov.
  • Alergiki, ljudje z obolenji dihalnih poti in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom naj se sanacije plesni ne lotevajo.

Odstranjevanje plesni z oblačil

Pri odstranjevanju plesni z oblačil si lahko učinkovito pomagamo s sodo bikarbono. Oblačilo nekajkrat operemo v vroči vodi s sodo bikarbono. Če je možno, oblačila posušimo na soncu in svežem zraku, saj sončni žarki pripomorejo k odpravljanju plesni.

Povejte svoje mnenje - kometirajte
Deli