Prvič v zgodovini je bila posneta možganska aktivnost, povezana s simptomi obsesivno-kompulzivne motnje, ki je ena od najpogostejših oblik težav z duševnim zdravjem. Gre za izjemno pomembno odkritje, ki bi lahko pripomoglo k razvoju novih, učinkovitejših metod zdravljenja oseb, pri katerih je bila diagnosticirana obsesivno-kompulzivna motnja.
Vpogled v možganske signale, ki so v ozadju očitnejših simptomov OKM
Znanstveniki, zaslužni za preboj, so o svojem uspehu poročali v študiji, ki je bila konec lanskega leta objavljeni v reviji Nature Medicine. Odkritje je povezano z manjšo raziskavo, v katero je bilo vključenih 5 oseb z diagnosticirano obsesivno-kompulzivno motnjo. Raziskovalci so posneli specifične električne signale v njihovih možganih, povezane s simptomi obsesivno-kompulzivne motnje, in sicer tako v kliničnem kot v domačem okolju.
Odkritje bi lahko pripomoglo k nadgradnji globoke možganske stimulacije
Zakaj natančno je odkritje tako pomembno? Kot se zdi, gre za pristop, ki omogoča samodejno zaznavanje akutne faze obsesivno-kompulzivne motnje. To bi lahko močno olajšalo izvajanje t. i. globoke možganske stimulacijo. Gre za novo, zelo obetavno možnost zdravljenja oseb z diagnozami, kot je obsesivno-kompulzivna motnja. Globoka možganska stimulacija temelji na namestitvi elektrod v specifične možganske regije, čemur sledi električna stimulacija.
Psihoterapija in zdravila pogosto niso dovolj
Za obsesivno-kompulzivno motnjo naj bi trpela kar približno 2 odstotka odraslih oseb po svetu. Gre za motnjo, ki ima lahko izjemno negativen vpliv na posameznikov vsakdan. Zanjo so značilne t. i. intruzivne oziroma vsiljive misli, na katere se oseba, ki trpi za omenjeno motnjo, odzove s kompulzivnim vedenjem. Kompulzivni vedenjski vzorci lahko privzamejo najrazličnejše oblike. Obsesivno-kompulzivna motnja spada med težave, ki jih je zelo težko zdraviti. Po nekaterih podatkih klasične oblike zdravljenja, torej psihoterapija in/ali zdravila, niso najbolj učinkovite pri kar 20–40 odstotkih oseb z obsesivno-kompulzivno motnjo.
Toda kot omenjeno, se ponuja možnost uporabe novega pristopa – globoke možganske stimulacije. Ta metoda naj bi bila učinkovita pri več kot 50 odstotkih oseb, ki se ne odzivajo na druge oblike zdravljenja. Glavna ovira je predvsem to, da so pri obsesivno-kompulzivni motnji možne nagle spremembe, ki jih sistem ne more zaznati samodejno. Intenzivnost stimulacije lahko tako prilagodi samo zdravnik. Toda novo odkritje bi lahko to spremenilo. Odkritje specifičnih možganskih signalov, ki se sprožijo, ko postanejo simptomi obsesivno-kompulzivne motnje zelo intenzivni, omogoča avtomatizacijo sistema. Še več: naprava, ki so jo za snemanje možganske aktivnost uporabili raziskovalci, ki so se podpisali pod študijo, objavljeno v reviji Nature Medicine, se lahko uporabi tudi za globoko možgansko stimulacijo. Tako gre za napravo z dvojno funkcijo.
Hitro prilagajanje simptomom bi poskrbelo za boljše rezultate in manj stranskih učinkov
Simptomi obsesivno-kompulzivne motnje so pogosto povezani s sprožilci iz okolja, ki jih je težko predvideti. Sistem za globoko možgansko stimulacijo, ki bi se prilagajal intenzivnosti simptomov, bi bil tako bistveno učinkovitejši od sistema, ki se uporablja trenutno, obenem pa bi to pomenilo manj nezaželenih stranskih učinkov. Tovrstni sistem bi bil lahko še posebej učinkovit, če bi poleg možganskih biomarkerjev oziroma signalov v specifičnem delu možganov upošteval tudi obrazno mimiko, telesni odziv in pacientovo samooceno resnosti simptomov. Morebitni prenos te ideje v prakso bo sicer najverjetneje zahteval še precej dela in dodatnih raziskav z večjim številom oseb. Toda že zdaj je mogoče reči, da je nedavno odkritje prelomno, saj je postala ideja o prilagodljivem sistemu za globoko možgansko stimulacijo s tem izvedljiva vsaj teoretično, kar prinaša novo upanje za številne osebe z obsesivno-kompulzivno motnjo.