Ločitev običajno ni naporna samo za osebi, ki se ločujeta, ampak tudi za njuno okolico. Posebno zapletene so ločitve zakoncev, ki imata otroke. Tudi če gre za sporazumno ločitev, otroci običajno potrebujejo precej časa, da sprejmejo novo realnost. V tem obdobju se lahko pojavijo različne težave, na primer zapiranje vase, občutki krivde, samopoškodovalno vedenje, slabše ocene, nezbranost, nezanimanje za hobije, izbruhi jeze, izogibanje socialnim sikom, pretirana navezanost na enega izmed staršev oziroma razvoj nezdravih oblik navezanosti, kar je lahko povezano s t. i. separacijsko anksioznostjo, pogosti glavoboli, pomanjkanje apetita ali prenajedanje, nespečnost in tvegano vedenje (predvsem pri najstnikih).
Ljudje, ki se ločujejo, se pogosto spopadajo s svojimi stiskami, zato v tem obdobju nemalokrat malce zanemarijo doživljanje otrok, kar pa ima lahko zelo negativne dolgoročne posledice. Pomembno je, da starša, ki se ločujeta, vseskozi mislita tudi na otroke in jim poskušata karseda olajšati to obdobje. Tako bo dogajanje za otroke precej manj travmatično.
Otroka spodbujajte, da govori o svojih čustvih
Pomembno je, da se otrok zaveda, da lahko z vami brez težav govori tudi o negativnih čustvih. Potlačevanje tovrstnih čustev lahko namreč na dolgi rok povzroči ogromno škode. Seveda pa to ne pomeni, da lahko na otroka pritiskate. Pomembno je predvsem to, da otrok ve, da se lahko z vami kadar koli pogovori o tem, kako doživlja spremembe, ki jih je prinesla ločitev.
Ne podcenjujte otrokovega doživljanja
Morda boste določena čustva in spremembe, povezane z obnašanjem, težko razumeli, vendar je nujno, da se poskušate vživeti v otrokovo kožo in na situacijo pogledati z njegovimi očmi. Pazite, da otrokovih občutkov ne boste odpravili prehitro. Priporočamo vam, da v pogovoru uporabljate fraze, kot sta »predstavljam si, kako težko ti mora biti« in »tvoj odziv se mi zdi popolnoma logičen«.
Otroka ne mešajte v spore z bivšim partnerjem
Ne glede na to, kako prizadeti ali jezni ste, poskušajte otroku prihraniti podrobnosti, povezane z ločitvijo. Izogibajte se razpravljanju o bivšem partnerju, ki ni neposredno povezano z otrokovim življenjem. Otrok ne more nadomestiti terapevta ali prijatelja – tudi če je malce starejši oziroma zelo zrel za svoja leta.
Poskrbite za svoje duševno zdravje
V povezavi s prejšnjim nasvetom je smiselno omeniti, da boste otroku zelo težko pomagali pri spopadanju s spremembami, ki jih je prinesla ločitev, če ne boste sočasno pomagali tudi sebi. Če ste se zaradi ločitve znašli v hudi stiski, je vsekakor priporočljivo, da razmislite o terapiji. S tem boste poskrbeli za svoje duševno zdravje, posledično pa se boste lažje spopadali z izzivi, ki jih prinaša starševstvo.
Otroku z zgledom pokažite, kako se konstruktivno spopasti z negativnimi občutki
Kot omenjeno, ni pametno, da z otrokom razpravljate o podrobnostih, vendar to nikakor ne pomeni, da morate za vsako ceno prikriti, da je tudi vam težko. Če imate zelo slab dan, lahko na primer rečete: »Danes se ne počutim najbolje. Mislim, da potrebujem sprehod, bi šel z mano?« Tako bo otrok razumel, da ni nihče imun na žalost, obenem pa se bo prek zgleda učil tehnik, ki jih je mogoče uporabiti, da vsaj nekoliko ublažimo negativna čustva.
Z bivšim partnerjem poskušajta biti pri vzgoji karseda usklajena
Posebno manjši otroci potrebujejo karseda ustaljeno, predvidljivo rutino, saj jim ta zagotovi občutek varnosti. Deljeno skrbništvo lahko to oteži, vendar je priporočljivo, da se poskušata z bivšim partnerjem uskladiti. Pri tem upoštevajte, da se ni vredno prepirati glede malenkosti oziroma manjših odstopanj, saj lahko to otroku povzroči precej več škode kot koristi.
Usklajenost ni pomembna samo pri vsakodnevnih rutinah, ampak tudi – oziroma predvsem – pri vzgojnih prijemih. Če je to mogoče, se z bivšim partnerjem dogovorita, katera osnovna pravila bodo veljala v obeh gospodinjstvih. Otroci ločenih staršev nadpovprečno pogosto preizkušajo meje in poskušajo enega od staršev prepričati, da jim dovoli, kar je pri drugem staršu prepovedano.
Otroku po potrebi poiščite terapevtsko pomoč
Če se vam zdi, da se otrok nikakor ne more sprijazniti z ločitvijo oziroma če pri njem opažate znake hujših duševnih stisk, samopoškodovalno vedenje itn., je zelo priporočljivo, da ga poskušate vključiti v terapevtsko obravnavo, saj bo tako lažje prebrodil najhujše obdobje.