Psoriatični artritis: Boleči sklepi, luščeča se koža

Približno dva odstotka prebivalstva zboli za luskavico, eno najpogostejših kožnih bolezni z značilnimi ploskvami rdeče luskinaste kože. Med njimi pa jih pet do deset odstotkov zboli še za revmatično boleznijo, imenovano psoriatični artritis, ki je z luskavico ali psoriazo zelo povezana. Običajno se tako kožnim težavam pridružijo še sklepne bolečine, rdečina in otekanje.

Tak vrstni red sicer ni obvezujoč, zgolj najbolj običajen. Vnetje, otekanje in bolečina v sklepih (artritis) se pri 15 odstotkih pojavijo tudi pred kožnimi znaki (psoriaza). Pri 85 odstotkov bolnikov s psoriatičnim artritisom pa so prisotne vsaj pikčaste vdolbinice na nohtih.

Psoriatični artritis

Tako kožne kot sklepne težave, značilne za psoriatični artritis, so avtoimunske narave in torej posledica napake v našem telesnem imunskem odzivu. In tako kot za vse avtoimunske bolezni tudi za psoriatični artritis vzroki za nastanek še niso povsem znani, saj gre za preplet dednih in okoljskih dejavnikov. Vpliv dednosti je najverjetneje večji kot pri revmatoidnem artritisu, saj se luskavica deduje nekoliko bolj neposredno. Pri gensko obremenjenem bolniku z luskavico pa so za razvoj artritisa odločilni tudi nekateri dejavnik iz okolja. Pomembno vlogo naj bi imele okužbe (virusne ali bakterijske).

Klobasasti prst

Kot nam je povedala revmatologinja doc. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., iz Bolnišnice dr. Petra Držaja v Ljubljani, se psoriatični artritis od revmatoidnega, ki smo ga podrobno opisali v majskem Zdravju, razlikuje po nekaterih posebnostih:

  • poleg drugih so lahko prizadeti tudi skrajni sklepi na roki, zato pri tretjini bolnikov nastane značilna klobasasta oblika prstov (pri revmatoidnem artritisu sta običajno prizadeta osnovni in srednji sklep)
  • prizadetost je pogosto nesimetrična, ne poteka na obeh straneh telesa enako
  • sklepne kostne spremembe, ki jih pokaže rentgensko slikanje, so nekoliko drugačne: lahko sicer pride do erozij, vendar obsklepne osteoporoze običajno ni. Možne pa so dodatne kalcinacije v pokostnici
  • praviloma v krvi ni revmatoidnega faktorja.

Za razliko od revmatoidnega psoriatični artritis ni pogostejši pri ženskah, enako pogosto zbolevajo predstavniki obeh spolov. Najpogosteje zbolijo med 30. in 55. letom, lahko tudi prej ali pozneje. Poleg prstov vnetje pogosto zajame tudi kolena, gležnje in druge nožne sklepe. Vneti sklep oteče, postane rdeč in vroč. Tudi okorelost sklepov je pogosta in običajno najhujša zjutraj. Včasih se je tako kljub zdravniški pomoči težko spopadati z vsakdanjimi bolečinami in okorelostjo. Priporočljivo je redno razgibavanje.

Psoriatični artritis ima več obrazov

Pravzaprav lahko tudi psoriatični artritis poteka na različne načine:

  1. kot oligoartritis: prizadeto je majhno število sklepov, in to asimetrično
  2. podobno revmatoidnemu artritisu, s simetričnim vnetjem malih sklepov rok, le da morda večkrat pride do spontanega izboljšanja
  3. kot spondiloartritis: najbolj je prizadeta hrbtenica.

Kot pojasnjuje zdravnica, je zdravljenje te bolezni podobno kot pri revmatoidnem artritisu. Zajema nesteroidne in včasih steroidne protirevmatike, pa tudi imunomodulirjoča zdravila, med katerimi je najpogostejši metotreksat, ki poleg vnetja sklepov zdravi tudi kožne spremembe. Kot zadnja rešitev tudi v tem primeru nastopajo biološka zdravila, ki ravno tako pomagajo tako koži kot sklepom.

Pri številnih bolnikih z zmernim artritisom za umiritev vnetja zadoščajo že nesteroidni antirevmatiki. Cilj zdravljenja je poleg lajšanja bolečin in umiritve vnetja tudi ohranjanje gibljivosti sklepov in hrbtenice in preprečevanje sklepnih deformacij.

Bolezen poteka z zagoni in vmesnimi umiritvami. Zanimivo pa se kožne in sklepne težave pogosto ne okrepijo ali umaknejo hkrati.

Najpogostejši simptomi

  • vdolbinice na nohtih
  • sive ali bele luske na glavi, komolcih, kolenih ali spodnjem delu hrbta
  • bolečina in otekanje več sklepov
  • otekanje vseh sklepov na prstu (klobasast prst)