Domov Klub Mama Sesanje dude in kako razvade v otroštvu vplivajo na mlečne in stalne...

Sesanje dude in kako razvade v otroštvu vplivajo na mlečne in stalne zobe?

Številni otroci za pomiritev sesajo dudo, nekateri prst, grizljajo ustnico ali lice. Dojenčki s sesanjem ustvarjajo stik z okoljem, spoznavajo svet okrog sebe, a jih je vredno omenjenih razvad čim prej odvaditi ali pa jih preprečiti. Le tako preprečimo nastanek sprememb na površini zob in nepravilnosti v položaju zob in čeljusti. Predstavljamo vam nekaj pomembnih neželenih posledic omenjenih razvad in vam želimo pojasniti, zakaj je pomembno, da ste pri odpravljanju teh razvad do otroka odločni in vztrajni.

Vsaka duda jeziku omejuje prostor

Ne glede na priljubljenost in vsesplošno sprejetost dud, je duda v otroških ustih tujek. Otroci, ki sesajo dudo v prvih 6 tednih življenja imajo več težav z dojenjem, ker sesanje dude poteka drugače kot sesanje prsne bradavice. Duda je lahko posebej oblikovana, ortopedsko prilagojena, a to dejstva, da spreminja ravnovesje med običajnimi silami v ustni votlini, ne spremeni. Normalno ravnovesje je zagotovljeno s silo mišic lic, ustnic, jezika in grizenja. Če duda jeziku odvzame prostor, se jezik pomakne bolj proti ustnemu dnu in ni možnosti, da bi spodbujal normalni razvoj zgornje čeljusti.

- Oglas -

Posledice dolgotrajnejšega, večletnega sesanja dude se kažejo pri otroku z držo odprtih ust, dihanjem na usta namesto skozi nos in nepravilnim požiranjem z vrivanjem jezika med zobe. Mišice tako na nepravih mestih pritiskajo na kosti, posledica so spremembe v obliki obeh zobnih lokov. Pri najmlajših gre za zelo majhna odstopanja, starši mogoče niti ne opazijo, da je karkoli narobe s postavitvijo zob. Če pa teh motenih funkcij in razvad ne odpravimo, neželeno vplivajo na nadaljnjo rast zob in čeljusti. Narobe razvite čeljusti in napačna postavitev zob postanejo vedno bolj opazni in moteči. Najpogosteje se izrazijo kot enostranski križni ugriz z ozko zgornjo čeljustjo, zato se spodnja čeljust pri ugrizu zamakne v eno stran, odprti ugriz, pri katerem ostaja tudi po ugrizu presledek med sprednjimi zobmi ali globoki ugriz s slabo razvito spodnjo čeljustjo. Omenjene nepravilnosti je potrebno ortodontsko obravnavati. Zaradi nepravilnosti odnosov med čeljustmi ali zobmi imajo otroci lahko težave pri izgovorjavi določenih glasov, še posebej sičnikov in šumnikov. Izgovarjajo jih tako, da jezik potiskajo med zobe, namesto da bi jezik ostal za zobmi, kar se sliši kot sesljanje. Za odpravljanje težav z govorom je največkrat potrebna pomoč logopeda.

Odvajanje od dude naj bo postopno, a dosledno

Mojca Koželj, dr.dent.med.
Mojca Koželj, dr.dent.med., Zobozdravstvo Koželj

V kolikor se pri otroku odločite za uporabo dude, naj bo v ustih čim krajši čas, da tako manj vpliva na razvoj ustne votline. Dudo pred uporabo vedno očistite, poleg tega naj ima vsak otrok vedno le svojo dudo in je naj ne izmenjuje z brati, sestrami, ali drugimi otroki. Po dopolnjenem letu in pol, je dudo priporočljivo dokončno umakniti, na ločitev od dude pa je smiselno otroka postopoma navajati. Način odvajanja boste za svojega otroka glede na poznavanje njegovih interesov najlažje prepoznali sami. Pri odvajanju je vedno potrebna odločnost, otroku dude ne vrnite tudi če ne neha jokati. Prilagodite razlago ustrezno njegovi starosti, ga pomirite. Če otrok potrebuje telesni stik, ga vzemite v naročje.

Do prvega leta je otroka dobro navaditi na pitje iz skodelice

Otrok se ob dudi pogosto navadi tudi na pitje iz stekleničke. Kljub široki razširjenosti otroških stekleničk je otroka dobro čim prej, za večino otrok do starosti prvega leta, navaditi na pitje iz skodelice. Velika težava pri sesanju stekleničk je pogosto tudi v vsebini stekleničke. Otroku nikar ne dajajte v stekleničko sladkih sokov, sladkanih napitkov ali čaja iz granul. Sladkor daje otrokom občutek ugodja, a bo ob počasnem pitju iz stekleničke veliko časa na površini zob, kar lahko zgodaj vodi v pojav posebno težke oblike zobne gnilobe, tako imenovane steklenični karies. Gre za zobno gnilobo pri otrocih do tretjega leta, ki se največkrat pojavi na zgornjih sprednjih zobeh in na prvih mlečnih kočnikih, to so zobje, ki že zgodaj izrastejo v ustno votlino in so pred nastankom zobne gnilobe slabše zavarovani z delovanjem sline kot spodnji zobje. Spremembe se razvijejo okrog celotne površine zoba, najprej kot belkasto zabarvanje, ki napreduje proti rjavkastemu, vse do vdrtja povrhnje plasti sklenine.

- Oglas -

Če pride še do vnetja živčno-žilnega pleteža v notranjosti zob, to je zobne pulpe, je takšen zob pogosto potrebno izpuliti. Tako otrok zgodaj ostane brez zoba, ki bi lahko še nekaj let dobro služil za hranjenje in normalnemu razvoju govora. Poleg tega so študije pokazale, da je pri otrocih, ki so imeli izkušnjo z zobno gnilobo v zgodnjem otroštvu, precej večje tveganje za pojav le-te tudi na stalnih zobeh. Za preprečevanje zobne gnilobe poleg omenjenega priporočila izvajajte pri otroku ustrezno, vsakodnevno ustno higieno, ki naj vključuje ščetkanje z mehko zobno ščetko in zobno pasto z ustrezno koncentracijo fluoridov. Otroka tudi redno, vsaj letno, peljite na zobozdravniški pregled.

Razvado sesanja prsta je težko odpraviti, v kolikor je možno, jo preprečimo

Podobno kot sesanje dude, lahko ima tudi sesanje prsta omenjene neželene posledice. Še pogosteje kot pri sesanju dude pride do odprtega ugriza, pri katerem ne le, da ne pride do medsebojnega stika sprednjih zob, ampak se zgornji sprednji zobje tudi nagnejo navzpred proti ustnici, spodnji sprednji pa navzad proti jeziku.

Večina otrok, ki sesajo prst sicer samih preneha z razvado, tisti, ki ne, pa pri odvajanju potrebujejo pomoč. Pogosto je razvado sesanja prsta težje odpraviti od sesanja dude, ker je prst otroku vedno na voljo. Otroci, pri katerih razvade sesanja prsta ni mogoče odpraviti po 2. ali 3. letu, so običajno bolj vznemirjeni in neprepričani vase od vrstnikov, ki prsta ne sesajo. Tako je za odpravo razvade pomembno, da poskusite ugotoviti, ali lahko sami prepoznate kakšen dejavnik, ki v otroku vzbuja omenjena občutja.

Pri odpravi razvade otroku lahko pomagate tako, da ga ne kaznujete, ampak preusmerite k drugi aktivnosti, na primer ga zaposlite z aktivnostjo, pri kateri mora uporabljati obe roki. Včasih se otrok hitreje odvadi sesanja prsta, če mu to omenijo drugi otroci. Potrebna je strpnost in redne vzpodbude, med posamezniki se čas, ki ga za odpravo razvade potrebujejo lahko precej razlikuje.

Sesanje dude vpliv na zobe

Grizenje v ustnico, grizenje nohtov

Grizenje v ustnico je manj znana razvada, ki pa ni redka. Razvije se lahko že v otroštvu ali v odrasli dobi, predvsem ob doživljanju stresnih dogodkov, pri otrocih pa pogosteje kot del raziskovanja ali igre. Rane zaradi ugriza se sicer hitro zacelijo, a če se na istem področju dolgo časa ponavljajo, lahko vodijo do neželenih sprememb, ki so v daljšem časovnem obdobju lahko tudi nevarne.

Tudi grizenje nohtov lahko ima za razvoj čeljusti in zob neugoden učinek, neredko je ostanek pretekle razvade sesanja prsta. Neželen je seveda tudi vpliv na obnohtno kožo z možnim gnojenjem, rdečico in krastami ter tveganje za okužbo z bakterijami prisotnimi pod nohtom, saj jih je ob navadnem umivanju rok s tega področja mnogo težje odstraniti kot s površine kože. S prstov je v ustno votlino možno prenesti tudi bradavice. Za odpravo te razvade pri otroku lahko poskusite s tem, da mu nohte premažete z lakom z neprijetnim okusom, mu pomagate preusmeriti njegovo pozornost in ga zamotite. Spodbujajte ga, da bo za spremembo tudi sam motiviran. 

Vztrajnost, strpnost in odločnost, so ključ za premagovanje katerekoli razvade  

Kot se je z odpravo razvad težko soočiti odraslim, to velja tudi za otroke. Pri tem potrebujejo pomoč, spodbudo in podporo. Pogosto gre za ravnanja, ki jih lahko preprečimo, zato vas vabimo, da ste vztrajni že preden bi se opisane razvade sploh vzpostavili. 

- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi