Sindrom razdražljivega črevesja ne smemo zamenjevati s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi. Simptomi kroničnih vnetnih črevesnih bolezni, med katere denimo prištevamo Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis, so praviloma precej intenzivnejši in bolj nevarni. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da lahko sindrom razdražljivega črevesja odpravimo kot minorno težavo. Simptomi, s katerimi se spopadajo osebe s sindromom razdražljivega črevesja, so namreč običajno zelo neprijetni.
Kakšni so simptomi sindroma razdražljivega črevesja
Med najbolj tipične simptome spadajo zelo mehko blato, v katerem se lahko pojavlja sluz, nenadno pojavljanje zelo močne, težko obvladljive potrebe po odvajanju blata, trebušni krči, pogoste težave z napihnjenostjo in z vetrovi ter občutek, da vam med odvajanjem blata ni uspelo dobro izprazniti črevesja. Pogoste so tako težave z drisko kot z zaprtjem (osebe s sindromom razdražljivega črevesja se nemalokrat spopadajo z izmenjavanjem obdobij driske in obdobij zaprtja).
Primarne simptome oziroma simptome, povezane neposredno s prebavnim sistemom, pa lahko spremljajo tudi težave, kot so kronično pomanjkanje energije, depresivni občutki, težave s spanjem in bolečine v hrbtu. Sindrom razdražljivega črevesja je običajno tesno povezan z neustrezno prehrano. Za obvladovanje težav je zato pogosto zelo koristna sprememba prehranskih navad …
Eliminacijska dieta vam pomaga poiskati glavne krivce
Med najbolj problematična živila in napitke spadajo izdelki iz pšenične moke, mleko in mlečni izdelki, koruza, kofeinski napitki, soja in izdelki iz soje, paradižniki, školjke, jajca ter arašidi. Težave lahko povzroča tudi čezmeren vnos fruktoze, zato je potrebna previdnost pri uživanju sadja. Obenem upoštevajte, da so lahko za prebavni sistem zelo obremenjujoči tudi oreščki, semena, rdeče meso in lupine grozdnih jagod. Pozabiti pa ne smete niti na to, da so lahko problematični določeni aditivi v živilih, na primer karagenan (E407/E407a), ki se pogosto dodaja smetani za stepanje, želiranim bombonom, sladoledu itn., pa tudi alkohol, pikantne jedi in ocvrta hrana.
Če želite ugotoviti, katera živila vam povzročajo največ težav, vam priporočamo t. i. eliminacijsko dieto. Za določeno obdobje, na primer za 2–3 tedne, izločite živila, za katera sumite, da prispevajo k neprijetnim simptomom, nato pa jih začnite postopoma dodajati nazaj na jedilnik. Pri tem je smiselno, da vseskozi vodite prehranski dnevnik, kar v praksi pomeni, da si zapisujete, kaj ste pojedli na posamezni dan in s katerimi težavami ste se spopadali (kateri simptomi so se pojavljali, kdaj natančno, kako intenzivni so bili itn.). Če v približno 3 dneh po ponovni uvedbi živila ne zaznate poslabšanja, gre najverjetneje za živilo, ki je varno za vas – vsaj v kontekstu sindroma razdražljivega črevesja.
Poleg glavnih krivcev za simptome, značilne za sindrom razdražljivega črevesja, je smiselno za krajše obdobje izločiti tudi križnice (brokoli, brstični ohrovt ipd.). Živila, ki spadajo v to skupino, sicer veljajo za zelo zdrava, vendar jih je pogosto precej težko prebaviti. Tako je smiselno, da preverite, ali k težavam, s katerimi se spopadate, prispeva tudi (pogosto) uživanje križnic. Ko v svojo prehrano ponovno vključite to skupino živil, je pomembno, da križnice pred zaužitjem vedno toplotno obdelate, saj so tako bistveno manj obremenjujoče za črevesje.
Dodatki in zelišča z blagodejnim vplivom na črevesje
Za blaženje simptomov, ki so značilni za sindrom razdražljivega črevesja, so lahko zelo koristni specifični dodatki in zeliščni pripravki. Seveda je pri izbiri potrebna previdnost. Z nepremišljeno uporabo dodatkov lahko namreč črevesje dodatno razdražite.
Dobra izbira so pripravki iz melise, mete, kamilice in komarčka, saj gre za zelišča, ki so znana po pomirjajočem vplivu na črevesje.
Med dodatki, ki so lahko koristni za osebe s sindromom razdražljivega črevesja, se pogosto omenjajo tudi dodatki, izdelani iz lubja rdečega bresta. Nekaterim ljudem pomaga tudi redno uživanje tekočega klorofila (približno 1 žlica dnevno), vendar izsledki znanstvenih študij tu niso povsem enotni.
Če ste zaradi sindroma razdražljivega črevesja pogosto zaprti, vam lahko v obdobjih zaprtja pomagajo dodatki, ki vsebujejo zelo veliko vlaknin, na primer dodatki iz indijskega trpotca.
Pozabiti pa ne smete niti na probiotike, tj. koristne bakterije, ki so izjemno pomembne za zdrav, uravnotežen črevesni mikrobiom, zato lahko posredno pomagajo tudi pri simptomih, tipičnih za sindrom razdražljivega črevesja.
Zelo koristna je lahko tudi dieta FODMAP
K simptomom, ki se pojavljajo pri osebah s sindromom razdražljivega črevesja, naj bi prispevala tudi skupina fermentabilnih ogljikovih hidratov, za katere se v angleščini uporablja kratica FODMAP (»fermentable oligosaccharides, disaccharides, monosaccharides and polyols«). Tako lahko pomaga dieta FODMAP, tj. dieta, ki vsebuje zelo malo ogljikovih hidratov, ki spadajo v omenjeno skupino. Žal to pomeni, da boste morali vsaj začasno izločiti precej živil.
Med prepovedana živila med drugim spada večina sadja (lubenice, jabolka, marelice, češnje, datlji, breskve, hruške itn.), stročnice, izdelki iz pšenice, ječmen, rž, mleko in mlečni izdelki, precej vrst zelenjave (artičoke, pesa, šparglji, križnice, česen, por, čebula itn.), gobe, fruktoza, med ter sorbitol, ksilitol in druga umetna sladila. Dobro je, da pri vsakem živilu, ki ga nameravate zaužiti, preverite, ali spada med »prepovedana« ali »dovoljena«, saj je potrebna doslednost. Podobno pa velja tudi pri pijačah.
Ne podcenjujte vpliva stresa in negativnih čustev
Precej pozornosti je deležno tudi proučevanje povezave med sindromom razdražljivega črevesja in stresom. Osebe, ki trpijo za tem sindromom, namreč v zelo stresnih obdobjih pogosto zaznajo poslabšanje simptomov. Tako se domneva, da je eden od pomembnih sprožilnih dejavnikov prav stres. Navsezadnje se o črevesju pogosto govori kot o naših »drugih možganih«. Smiselno si je torej vzeti čas in izoblikovati strategijo za obvladovanje stresa in negativnih čustev, saj lahko s tem močno omilite simptome sindroma razdražljivega črevesja.
