Slepič je majhen organ, vendar je vnetje slepiča lahko zelo nevarno. Ta tanka, prstu podobna cevka, je podaljšek slepega črevesa, ki ga tvori limfatično tkivo. Slepo črevo varuje pred okužbo in je v tem smislu podoben nebnicam v grlu. Zato mu nekateri pravijo tudi »trebušna tonzila«. Dokler nam ne dela težav, se nanj redkokdaj spomnimo, a lahko postane zelo nevaren, če pride do vnetja slepiča.
Kje se nahaja slepo črevo ali slepič
Slepo črevo je začetni del debelega črevesa; je na prehodu, kjer se tanko črevo izteka v debelo črevo. Na svojem koncu je podaljšano v tanek slepič, dolg približno osem centimetrov, lahko tudi manj ali več. Pri nekaterih ljudeh je dolg celo do 20 centimetrov. Nad slepim črevesom je nekakšen ventil, zaklopnica, ki preprečuje, da vsebina prebavljene hrane iz debelega črevesa ne bi zatekala nazaj v tanko črevo.
Slepič je kot vrelni kotel
Slepo črevo je pravzaprav kot nekakšna posoda za vretje, kjer bakterije razkrajajo sestavine v hrani, ki jim prebavni sokovi v črevesu niso kos ali jih tanko črevo ni vsrkalo. To so rastlinske celuloze ali druge grobe in neprebavljive sestavine hrane, ki se tukaj lahko zadržijo več ur ali dni. Trdna živila lahko poškodujejo mehko sluznico črevesne stene in bakterije povzročijo vnetje. V tem primeru skupine limfocitov, ki so v slepiču, pomagajo pri obrambi in razstrupljanju.
Kako nastane vnetje slepiča?
A včasih tudi ta obramba odpove in začne se nevarno vnetje slepiča. Najpogostejši vzrok akutnega vnetja je zapora slepiča s strjenim blatom, ki se nabere okrog neprebavljenih delcev. Zaradi zapore v slepiču zastaja sluz, ki jo bakterije spremenijo v gnoj. V vnetje slepiča lahko vodi uživanje bogate in težko prebavljive hrane, ki se v slepem črevesu dolgo zadržuje. Vnetje je lahko zelo nevarno, če pravočasno ne poiščemo zdravniške pomoči, saj nastali ognojek lahko prodre v trebušno votlino in povzroči splošno vnetje potrebušnice (peritonitis).
Vnetje slepiča: Bolečina se stopnjuje
Vnetje slepiča (apendicitis) – simptomi so lahko:
- pomanjkanjem teka,
- slabostjo,
- zaprtostjo,
- bruhanjem in
- bolečinami v spodnjem desnem delu trebuha, ki na začetku niso tako izrazite in se nato stopnjujejo.
V napredovani fazi lahko postane celoten trebuh trd in občutljiv na pritisk. Včasih drugi znaki niso izraženi in se vnetje kaže le z bolečino v trebuhu. Bolečine so običajno najmočnejše med popkom in desnim sprednjim črevničnim trnom (del črevnice, največje medenične kosti, ki jo sestavlja plošča z dolgim ukrivljenim robom). Bolečino poslabša kašljanje ali globoko dihanje. Bolnik ima lahko tudi mrzlico in nekoliko povišano temperaturo.
Predvsem razlika med temperaturo, ki jo merimo pod pazduho, in temperaturo, ki jo merimo v danki (rektum), pove, da obstaja sum za vnetje slepiča. Rektalna temperatura je že običajno višja, vendar je pri vnetju slepiča višja še za eno stopinjo Celzija.
Vnetje slepiča – Nevarni ognojek
Ob najmanjšem sumu na vnetje slepiča moramo poiskati zdravniško pomoč, saj nikoli ne vemo, kako se bo vnetje slepiča razvijalo, in vedno je možno, da se ognojek iz slepiča razlije v trebušno votlino. Takrat bolnik ne sme zaužiti nobene hrane ali pijače. Največkrat je potrebno takojšnje kirurško zdravljenje, saj je lahko posledica akutnega vnetja z razlitjem slepiča tudi smrt.
Telo v najboljšem primeru lahko samo omeji bolezenski vnetni predel z zlepljanjem in zarastlinami ali pa se ognojek iz slepiča izprazni v debelo črevo. Tako težave običajno prenehajo v dobrih desetih dneh. A potem, ko se je enkrat slepič že vnel, se težave navadno povrnejo. Kronična oblika se lahko kadarkoli (ali nikoli) razvije v akutno.
V primeru težav z zaprtostjo (obstipacija) ob vnetju slepiča ne smemo jemati odvajal. Dovoljeno je pitje vode po požirkih, skozi ves dan.
Operacija slepiča
Pri vnetju je običajno potreba operacija slepiča. Le-ta je lahko klasična ali laparoskopska. V kolikor ne pride do kakršnih koli dodatnih težav, kot je na primer razlitje slepiča, bolnik navadno zelo hitro okreva. Po operaciji je potreben teden ali dva počitka, brez fizičnih naporov ter posebej predpisana prehrana. Pri operaciji slepiča celoten organ izrežejo, da bi preprečili vnetja ali težave v prihodnosti.
Naravna pomagala za slepič
Nekateri ob težavah s slepičem svetujejo sok škrlatne ehinaceje štirikrat na dan. Ko se stanje nekoliko umiri ali po prebolelem vnetju naravni zdravilci priporočajo rastlinski klorofil, raztopljen v vodi, sok iz svežega korenja in sok iz aloe vere.
Nekaterim pomagajo tudi topli obkladki na področju spodnjega desnega predela trebuha, vendar so le-ti prepovedani pri akutni obliki vnetja, ko so bolj priporočljivi hladni obkladki.
Vsekakor pa je ob sumu na vnetje slepiča nujno kar najhitreje obiskati zdravnika. K naravnim pomagalom se lahko zatečemo šele pozneje, ob zdravnikovi odobritvi.
Težko prebavljivo
Predvsem se je v dobro slepiča treba izogibati obilnim obrokom, predelani, predvsem cvrti hrani z veliko transmaščobnih kislin, in mesni hrani, ki je težko prebavljiva, zlasti surovim in še krvavim zrezkom (ki tudi sicer niso priporočljivi zaradi prenosa raznih povzročiteljev bolezni), konjskemu mesu, drobovini in klobasam. Sicer pa vsak pri sebi že sam približno ve, katera hrana je zanj težko prebavljiva.