Timijan skozi zgodovino
Benediktinski menihi so v zgodnjem srednjem veku prinesli timijan iz Sredozemlja v Srednjo Evropo. Grajske gospe so vezale timijanove vejice na oklepe vitezov, ki naj bi jih obvarovali pred zlimi duhovi. Pri velikih epidemijah kuge pa je veljal za najboljšo zaščito pred okužbo. Grki so z njim dišavili pijače in sire, Rimljani pa so cenili njegov zdravilni učinek. Botanično ime izhaja iz grške besede thymon, ki pomeni pogum. Starim Grkom je timijan pomenil simbol miline, moči in hrabrosti. Grki so se s timijanovem oljem mazali, rimski vojaki pa so se krepili s timijanovimi kopelmi.
Vrtni timijan je bogat z eteričnimi olji
Vrtni timijan je trajna polgrmičasta rastlina, ki zraste do 50 cm visoko. Spada v družino ustnatic. Sivozeleni listi so ob robu zavihani, majhni, ozki in dlakavi. Cvetovi so majhni, rožnati in pecljati, nakopičeni v zalistju. Rastlina ima aromatičen vonj in je grenkega okusa. Timijan izvira iz Sredozemlja, a ga danes zaradi velike uporabe gojijo v Srednji Evropi, Afriki, Turčiji, Izraelu, Maroku, Indiji in ZDA. Za rast potrebuje sončno in suho mesto, zaščiteno pred mrazom. Vrtni timijan režemo, tik preden se popolnoma razcveti. Po prvem rezu maja ali junija cveti še enkrat v septembru, ko ga lahko ponovno režemo.
Uporablja se predvsem zel vrtnega timijana, ki je bogata z eteričnimi olji (glavni sestavini sta fenolni spojini timol in karvakrol), čreslovinami (rožmarinska kislina), grenčinami, saponini, smolami, vitamini B1 ter kavno, klorogensko, oleanolno in ursolno kislino.
Delovanje timijana in uporaba
Timijan deluje protivnetno in protivirusno, prav te lastnosti učinkujejo pri kašlju, ima vpliv na bronhije, jih razširja ter zavira rast skoraj vseh bakterij. Timijan utekočinja sluz v dihalnih poteh in pomaga pri izkašljevanju. Timol, ki ga izločamo tudi preko pljuč, vpliva antiseptično in antibakterijsko v dihalih ter prebavilih in sečnih organih. Zato je uporaba timijana razširjena predvsem za lajšanje kašlja, pri bronhitisu in oslovskem kašlju. Izboljša pa tudi prebavo, spodbuja izločanje urina in hkrati razkužuje izločala. Uporabljamo ga lahko pri vnetjih glasilk in grlu, vnetju ustne sluznice in slabem ustnem zadahu. Učinkovit pa je tudi pri revmatskih težavah, glavobolu ter v boju proti stresu, utrujenosti in depresiji.
Sirup timijana:
Sestavine:
- 2 dcl tinkture timijana,
- 300 g sladkorja,
- 4 dcl vrele vode.
Priprava: Ko voda zavre, dodamo sladkor in na kratko pokuhamo. Zmes ohladimo, dodamo tinkturo timijana in dobro pretresemo. Sirup hranimo v temnem, suhem, hladnem prostoru. Sirup jemljemo 4- do 6-krat na dan po eno žlico.
Čaji iz timijana:
Iz ene čajne žličke posušenega timijana pripravimo poparek, ki naj pokrit stoji 3–5 minut. Pijemo po 2–3 skodelice čaja na dan.
Mešanica za blažitev krčev oslovskega kašlja (pa tudi pri drugih oblikah dušečega kašlja)
Sestavine:
- 50 g zeli timijana,
- 30 g korenine jegliča,
- 10 g plod komarčka,
- 10 g zeli rosike.
Priprava: Iz ene čajne žlice mešanice pripravimo poparek in dnevno pijemo največ po 3 skodelice, po majhnih požirkih.
Mešanica za občutljiv želodec in črevesje
Sestavine:
- 50 g zeli timijana,
- 40 g cvetov sivke,
- 10 g listov poprove mete.
Priprava: Pripravimo poparek iz ene čajne žlice mešanice in dnevno pijemo po 2–3 skodelice nesladkanega čaja.
Uporaba timijana v kozmetiki
Eterično olje (timol in karvakrol) in rožmarinska kislina imata antioksidativno, protivnetno in antihepatotoksično delovanje. Ker eterično olje timijana deluje antioksidativno in s tem odstranjuje proste radikale, ki imajo velik vpliv na staranje kože, se ga lahko v omejenih količinah dodaja tudi v obrazne tonike. Predvsem dobre učinke kaže antibakterijsko delujoč tonik s timijanom pri negi mastne, nečiste, slabo prekrvavljene kože.
Eterično olje in kopeli uporabljamo za izboljšanje prekrvavitve v koži ter pri bolečinah v mišicah in sklepih. Timijanovo eterično olje ali sam timol vsebuje večina zobnih past, ustnih vodic, pripravkov za inhalacijo ter antiseptična mazila. Tudi doma si lahko pripravimo timijanov čaj in vanj kanemo 1–2 kapljici hlapnega olja in tako mešanico uporabimo za inhalacijo.
Obrazni tonik:
Sestavine:
- 3–5 čajnih žlic suhih ali svežih rastlinskih delov,
- 100 ml vode,
- 80 ml vodnega izvlečka,
- 20 ml 90 % alkohola,
- 2–3 kapljice eteričnega olja timijana.
Priprava: Vzamemo 3–5 čajnih žlic suhih ali svežih rastlinskih delov (cvetni listi vrtnice, zel vrtnega timijana, zel njivske preslice in številne druge) in jih prelijemo s 100 ml vrele vode. Pustimo pokrito 10–15 minut, nato tekočino odcedimo. 80 ml vodnega izvlečka zmešamo z 20 ml 90 % alkohola, ki smo mu dodali 2–3 kapljice eteričnega olja timijana. Namenjen je poživljanju kože obraza in dekolteja. Na očiščeno kožo ga nanašamo s kosi vate in pustimo, da učinkuje nekaj minut, nato pa ga izperemo z mlačno vodo.
Neželeni učinki in opozorila
Pozorni moramo biti pri uporabi eteričnega olja timijana ali izoliranega timola pri malih otrocih, ne smemo jim nanašati eteričnega olja na obraz, hrbet ali prsi, saj lahko pride do prekomernega izločanja sluzi in s tem do zadušitve. Daljša uporaba pripravkov za ustno higieno, ki vsebujejo timol, lahko privede do alergijske reakcije. Preobčutljivost se lahko pojavi pri ljudeh z boleznimi ščitnice. Timijanove kopeli pa nikoli ne uporabljamo pri akutnih kožnih obolenjih in večjih kožnih poškodbah, pri vročičnih in infekcijskih boleznih ter pri visokem krvnem tlaku in srčnem popuščanju. Opozorilo pri uporabi eteričnega olja timijana pa velja tudi pri nosečnicah.
Preberite tudi: Poprova meta od A do Ž – Najbolj priljubljena zdravilna rastlina