DomovKlub MamaUltrazvok med nosečnostjo: Prvi portret že pred rojstvom

Ultrazvok med nosečnostjo: Prvi portret že pred rojstvom

V Sloveniji so začeli plod v maternici pregledovati z ultrazvokom pred približno tridesetimi leti. Poleg dvodimenzionalnega ultrazvoka sta danes na voljo že tri- in štiri- dimenzionalni, ki omogočata že skoraj prave ‘portrete’. Ob uveljavljenem mnenju, da ultrazvok ni škodljiv, se vedno več bodočih staršev odloča za dodatna slikanja na lastno željo, četudi za to ni zdravstvenih razlogov. Nekateri strokovnjaki kljub temu opozarjajo na previdnost in treznost. 

- Oglas -

Nevarnosti ultrazvoka v medicini še niso popolnoma raziskane in vprašanje je, če kdaj sploh bodo, je povedal Stanko Pušenjak, dr. med., spec. ginekolog iz Ljubljanske porodnišnice. Že pred nekaj leti je dr. Paško Rakić, dr. med., vodja oddelka za nevrologijo na ameriški univerzi Yale, s poskusi na 300 miših prišel do ugotovitve, da lahko ultrazvok vpliva na razvoj možganov pri plodu, in sicer tako, da zmoti proces potovanja živčnih celic na njihov končni položaj v možganski skorji. Tako pri daljšem izpostavljanju ultrazvočnemu valovanju nekaterim celicam ne uspe pripotovati na prostor, kjer dozorijo. Domnevajo, da takšne nepravilnosti lahko vodijo do zaostalosti v rasti, disleksije, avtizma, učnih težav, motenj v razvoju govora.

Akademik dr. sci. Ivica Kostović, dr. med., s Hrvaškega inštituta za raziskovanje možganov v Zagrebu, pa pravi, da 100 ali 1000 nevronov na napačnem mestu ne pomeni pravzaprav nič tragičnega, vendar pri določenem odstotku otrok, ki so bolj občutljivi, lahko pride do okvar.

Razvoj možganskih celic je pri človeku zelo zapleten in je morda prav zato možnost napak večja. Ali se bodo nepravilnosti pozneje pri otroku tudi pokazale, nihče ne more napovedati.

- Oglas -

Ni dokazov, da je ultrazvok škodljiv

Večina ginekologov meni, da raziskave, ki so bile opravljene na miših, za ljudi ne morejo veljati. Pravijo, da ni dokazov, da bi bilo ultrazvočno valovanje škodljivo za plod ali nosečnico, saj se tovrstna preiskava za pregledovanje ploda uporablja že dolgo in pri številnih nosečnicah.

Treba bi se bilo torej lotiti raziskave, s katero bi dokazali neškodljivost ultrazvoka.

In čeprav se je kmalu potem, ko je bila ugotovitev dr. Rakića objavljena v časopisu Akademije znanosti (PNAS) v Združenih državah Amerike, odzvalo Nemško združenje za ultrazvok s sporočilom, da so pregledi še nerojenih otrok z ultrazvokom povsem varni, dejansko neškodljivosti ultrazvoka še niso dokazali. Za takšno raziskavo bi bilo namreč treba spremljati otroke od šolskega obdobja naprej in ugotavljati njihove kognitivne sposobnosti, primerjati rezultate med otroki, ki so bili ultrazvoku izpostavljeni, z rezultati tistih, ki ultrazvoku niso bili izpostavljeni. Slednjih pa danes pravzaprav ni, saj je ultrazvočna preiskava predpisana v vsaki nosečnosti. Tako je danes takšna raziskava neizvedljiva.

Ultrazvok

Kdaj je najbolj varno

Trenutno dr. Rakić opravlja neodvisno raziskavo na 21 opicah in rezultati vplivanja ultrazvoka na opičje zarodke bodo znani v letu in pol. Glede na rezultate, ki jih je dobil pri mišjih zarodkih, opozarja, da je učinek poškodb nevronov odvisen od tega, kdaj, v katerem obdobju nosečnosti, je ultrazvočni pregled opravljen, koliko časa traja izpostavljenost in kolikšna je moč ultrazvoka.

Najbolj naj bi bilo potovanje nevronov tvegano in občutljivo na ultrazvok v sredini nosečnosti in pri enkratni izpostavljenosti več kot 30 minut. Po 31. tednu je potovanje nevronov zaključeno in nevarnosti naj ne bi bilo več, pove dr. Kostović.

Koliko časa bo plod izpostavljen ultrazvočnemu valovanju, je odvisno tudi od usposobljenosti preiskovalca. Dobro usposobljeni zdravniki lahko stanje ploda ugotovijo že v 10 minutah in ni potrebno, da bi plod izpostavljali predolgo. Dr. Jacques Abramowicz, dr. med., profesor ginekologije in porodništva z Univerze v Chicagu, navaja, da le dva do tri odstotke preiskovalcev resnično pozna varnostne kazalce pri uporabi ultrazvočne naprave.

Najpogosteje med preiskovanjem uporabljajo frekvenco od tri do 10 megahertzov (MHz), odvisno od globine opazovanega dela, energija polja pa je od 50 do 700 miliwattov (mW) na kvadratni centimeter. Višja kot je frekvenca, bolje so vidne opazovane strukture, vendar sta tudi toplotni in mehanični učinek na tkivo večja, intenzivnejša.

- Oglas -

Varnost pa ni odvisna le od znanja in izkušenj preiskovalca, temveč tudi od naprav. Le-te so zanesljive in varne od pet do sedem let. V praksi pa jih uporabljajo tudi 15 ali 20 let, ko serviserji ugotovijo, da jih ni več možno popraviti. Nove naprave so drage. Investitorji, ki porabijo ogromno denarja za razvijanje ultrazvočnih tehnologij, želijo vloženi denar prislužiti nazaj – četudi s pospeševanjem uporabe ultrazvoka, kadar to ni medicinsko upravičeno.

Zmernost je prva

Ultrazvok je le ena od preiskovalnih metod, s katero si ginekologi odgovarjajo na določena strokovna, medicinska vprašanja. Če takšnih vprašanj ni, potem preiskava preprosto ni potrebna. To, da nosečnica rada vidi svojega otroka v maternici, kako se premika, je nemedicinski problem in se ga z medicinskimi sredstvi ni etično lotevati.

Ginekolog mag. Pušenjak pove tudi, da stvar postane kritična, če preglede kje delajo samo zato, ker je tehnologija draga in jo je treba amortizirati, in ni dovolj medicinskih razlogov, ko bi to tehnologijo uporabili.

Na vprašanje, ali je ultrazvok povsem varna preiskovalna metoda, pa odgovarja, da je načeloma varna, vendar ne v vseh pogojih, vedno, in ne v rokah vsakogar. Naj torej velja, da tako kot pri vsaki stvari, tudi pri izpostavljanju ultrazvoku ni dobro pretiravati.

V povprečju trikrat

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zagotavlja nosečnicam dve ultrazvočni preiskavi, prvo v obdobju med 8. in 12. tednom, drugo pa okrog 20. tedna nosečnosti. Če obstajajo medicinsko upravičeni razlogi, so upravičene še do tretje preiskave, ki jo opravijo med 30. in 32. tednom nosečnosti. Vendar je število preiskav neomejeno, če pri plodu odkrijejo določene nepravilnosti.

V praksi ginekologi v povprečju naredijo pri nosečnici tri do štiri ultrazvočne preiskave. Sicer pa število preiskav ni omejeno zato, ker bi menili, da je ultrazvok lahko nevaren, temveč zaradi finančno-organizacijskih vidikov, saj bi bilo za več pregledov treba zagotoviti večje število usposobljenih preiskovalcev.

Toplota in mehurčki

Ginekolog mag. dr. Stanko Pušenjak, dr. med., pove, da sta že dobro znana dva učinka ultrazvoka:

  • segrevanje tkiva zaradi vsrkanja ultrazvočnih valov in
  • kavitacija oziroma stanje, ko se v tkivu tvorijo drobni mehurčki plina.

Na segrevanje so pri plodu zelo občutljive kosti, ki vsrkajo več energije. Kosti glave se na primer v tretjem tromesečju segrejejo kar 50-krat močneje kot samo možgansko tkivo.

.
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -