Diagnosticiranje Alzheimerjeve bolezni je trenutno precej kompleksen in dolgotrajen proces, ki vključuje različne teste. Toda kot se zdi, bo proces v prihodnosti precej enostavnejši. Znanstveniki so namreč razvili algoritem, ki lahko Alzheimerjevo bolezen diagnosticira na podlagi ene same slike možganov. Pri tem je izjemno natančen, saj lahko doseže 98-odstotno uspešnost. Nova metoda za diagnosticiranje Alzheimerjeve bolezni je bila pred nedavnim predstavljena v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Communications Medicine.
Diagnosticiranje trenutno zahteva več slikanj možganov in različne teste
Alzheimerjeva bolezen je progresivna nevrodegenerativna bolezen, obenem pa najpogostejši vzrok za demenco. Tipični simptomi vključujejo težave s komunikacijo, spominom in mišljenjem. Za zdaj na žalost še nimamo zdravila, toda podobno kot pri mnogih drugih boleznih je lahko zgodnja diagnoza zelo koristna. Tako se lahko osebi z Alzheimerjevo boleznijo zagotovi ustrezna pomoč, kar lahko prispeva k boljši kakovosti življenja. Kot omenjeno, pot do diagnoze pogosto ni preprosta. Za diagnosticiranje je potrebnih več slikanj možganov, s katerimi se preverja morebitno krčenje hipokampusa in kopičenje specifičnih beljakovin, ki so povezane z Alzheimerjevo boleznijo, predvsem beljakovin amiloid beta in tau.
Diagnosticiranje obenem vključuje teste, s katerimi se preverjajo kognitivne sposobnosti in spomin. Praviloma je torej potrebnih več obiskov specialista in čakanje na termin, nato pa je treba počakati še na analizo zbranih podatkov. Raziskovalci, ki so zasnovali algoritem, ki bi lahko močno poenostavil celotni proces, so si pomagali s tehnologijo za strojno učenje oziroma umetno inteligenco. Tako so preučili različne strukture značilnosti možganov, vključno s strukturnimi značilnostmi delov, ki se običajno ne povezujejo z Alzheimerjevo boleznijo.
Algoritem že preizkušen v praksi
Raziskovalci so nato uporabili slike možganov, ki so nastale s pomočjo slikanja z magnetno resonanco, in aplicirali poseben algoritem, ki se v osnovi uporablja za klasificiranje rakavih tumorjev. Možgani so bili nato razdeljeni na 115 regij, ki so bile označene s 660 karakteristikami (velikost, oblika, tekstura itn.). Sledilo je »treniranje algoritma«, ki je začel postopoma prepoznavati odstopanja od tipičnih značilnosti. Na podlagi teh odstopanj pa je lahko nato ocenil, ali gre za primer Alzheimerjeve bolezni.
Ekipa raziskovalcev je algoritem testirala na slikah možganov nekaj več kot 400 oseb, pri katerih je bila diagnosticirana Alzheimerjeva bolezen. Šlo je tako za primere zgodnje faze bolezni kot za primere Alzheimerjeve bolezni, ki je že močno napredovala. Algoritem je bil obenem preizkušen na slikah možganov oseb z drugimi nevrološkimi motnjami in na slikah možganov oseb brez posebnih zdravstvenih težav.
Umetna inteligenca lahko zazna (tudi) tisto, kar je skrito očem
Kot omenjeno, se je algoritem odrezal odlično. Diagnoza je bila pravilna v kar 98 odstotkih primerov. Poleg tega pa je bil algoritem zelo uspešen pri razlikovanju med zgodnjo in pozno fazo bolezni. Uspešnost tu je bila 79-odstotna. Kot so zapisali raziskovalci, ki so se podpisali pod študijo, trenutno ni na voljo preproste in splošno dostopne metode za diagnosticiranje Alzheimerjeve bolezni s tako visoko stopnjo zanesljivosti.
Poseben izziv za algoritem so bili bolniki, ki so imeli poleg Alzheimerjeve bolezni tudi pridružene nevrološke težave (ta kombinacija je pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo zelo pogosta). Vendar pa je algoritem tudi pri tej skupini svoje delo opravil z odliko. Poleg tega je prepoznal določene spremembe v možganih, ki se doslej niso povezovale z Alzheimerjevo boleznijo. Nevroradiologi si sicer pri diagnosticiranju bolezni pomagajo s slikami možganov, posnetimi s pomočjo magnetne resonance, toda kot se zdi, določenih spr