Luskavica ali psoriaza je zelo razširjena kronična, ponavljajoča se vnetna kožna bolezen, za katero so značilna žarišča pordele kože, pokrite s srebrnimi luskami. Prizadene dva odstotka ljudi zahodnega sveta. Ocenjujemo, da je trenutno v Sloveniji okoli 40 tisoč obolelih za luskavico.
Luskavica ni nalezljiva!
Kljub temu ima zelo veliko psoriatikov težave, ker se drugi ljudje bojijo, da se bodo s kožnimi luskami okužili. Pogosto tako v ambulanti slišim bolnikove izjave olajšanja ob izboljšanju psoriatičnega izpuščaja: »Zdaj grem pa spet lahko v bazen in na plažo.« Če psoriatičen izpuščaj pokriva večjo površino kože, lahko zelo vpliva na bolnikovo samopodobo in samozavest, saj z videzom kože komuniciramo z okolico. Zelo neprijetno je lahko še posebno mladim ljudem, ki si šele iščejo življenjskega partnerja.
Okužba, stres, drgnjenje …
Nagnjenost k luskavici se podeduje poligensko. Če ima eden od staršev luskavico, je verjetnost, da jo bodo imel tudi otroci približno 10- do 30-odsotna. Nastanek in pojav značilnih izpuščajev na koži lahko sprožijo različni sprožilni dejavniki. Pogost sprožilni dejavnik so okužbe, predvsem streptokokne angine (še posebej pri otrocih). Nastanek psoriatičnega izpuščaja lahko sprožijo še psihični stres, alkoholizem ali uživanje nekaterih zdravil.
Med zdravili, ki lahko vplivajo na pojav luskavice, so denimo zdravila za zdravljenje krvnega tlaka iz skupine beta-blokerjev in zaviralcev ACE, nesteroidna protivnetna sredstva, protimalariki in nekatera hormonska kontracepcijska sredstva. Tudi novejše zdravljenje virusnih bradavic ali blažjih oblik nemelanomskega kožnega raka z lokalnim zdravilom za spreminjanje imunskega odziva (imikvimod) lahko povzroči nastanek izpuščaja luskavice na mestu mazanja.
Pogosto lahko do nastanka izpuščaja pride zaradi preproste mehanske ali kemične poškodbe kože, kar imenujemo Köbnerjev fenomen. Izpuščaj nastane na mestu drgnjenja kože (na primer s tesnim oblačilom), prebadanja kože z nakitom, s tetovažami, pikom žuželke, pretiranim izpostavljanjem soncu ali po kirurškem posegu. Če osebi, nagnjeni k luskavici, z lepilnim trakom odstranimo del povrhnjice, se bo najverjetneje v sedmih do desetih dneh na tistem mestu pojavila značilna sprememba z rdečino in luščenjem.
Pri zelo hudih oblikah luskavice in hudih poslabšanjih, odpornih na zdravljenje, je smiselno pomisliti še na HIV okužbo ali alkoholizem.
Luskavica ne ostane nujno pri koži
Celice povrhnjice (keratinociti) nastajajo v spodnji (bazalni) plasti povrhnjice in nato potujejo proti površini kože, kjer se odluščijo in ob tem poroženevajo. Ves proces v zdravi koži traja 28 dni, pri osebah z luskavico pa je proces pospešen in traja le tri do štiri dni, kar se izraža z luskami. Poleg tega poteka v koži vnetje, ki je imunsko povzročeno.
Izpuščaju se lahko pridruži še psoriatični artritis oziroma vnetje sklepov. Epidemiološke raziskave so pokazale, da imajo bolniki s težjo obliko bolezni pogosto pridružene tudi srčno-žilne bolezni in avtoimune bolezni črevesja. Bolniki z luskavico imajo lahko povišan krvni tlak, povišane maščobe in sladkor v krvi ter čezmerno telesno težo. Z ustreznim zdravljenjem luskavice s sistemskimi ali biološkimi zdravili se pozdravijo ali zmanjšajo tudi pridružene bolezni.
Znaki in simptomi luskavice – Ploskve srebrnih lusk
Znaki luskavice so odvisno od tipa bolezni, ki prizadene bolnika. Zato simptome luskavice preučimo in na podlagi tega določimo, za katero obliko gre.
Luskavica v plakih je najpogostejša oblika luskavice. Zanjo so značilne ploskve (plaki) pordele, vnete kože, pokrite z različno debelo plastjo srebrnih lusk. Če luske podrgnemo, se začnejo luščiti kot vosek pri sveči. Če drgnemo še naprej, se pojavijo drobne pikčaste krvavitve. Izpuščaj lahko srbi, peče ali zbada.
Plaki se najpogosteje pojavijo simetrično na komolcih, kolenih, lasišču, popku, na spodnjem delu hrbta in med zadnjičnimi mišicami. Lasišče je najpogosteje prizadeto ob robu. Ob večji prizadetosti lasišča je treba bolnika potolažiti, da lasje običajno ne izpadejo, v primeru izpadanja pa gre najpogosteje za prehodno stanje, ki ne vodi v trajno plešavost.
Pri drugih oblikah luskavice so lahko prizadete dlani in podplati; koža se močno zadebeli, razpoka in je zelo boleča, kar lahko zelo otežuje bolnikovo delovanje. Pri nekaterih se na dlaneh oziroma podplatih pojavijo gnojni mehurčki, ki se v sedmih do desetih dneh posušijo in koža se odlušči. Vnetne spremembe z gnojnimi mehurčki in luščenjem se lahko pojavijo tudi zgolj na konicah prstov.
Luskavica se pogosto pojavi tudi na moškem spolovilu in v kožnih gubah: pazduhah, dimljah, pod dojkami (inverzna luskavica). Zanjo so značilne gladke rdeče lise vnete kože. Pri debelih ljudeh je pogostejša zaradi medsebojnega drgnjenja kožnih gub.
Pogosto so pri luskavici prizadeti tudi ali samo nohti. Včasih se običajna luskavica razširi na več kot 90 odstotkov kože, takrat govorimo o eritrodermi, kjer je potrebno bolnišnično zdravljenje luskavice.
K revmatologu
Pet do trideset odstotkov psoriatikov ima tudi težave s sklepi in bolečine na mestih, kjer se pripenjajo kite. Lahko so prizadeti mali sklepi rok in nog, hrbtenični, medenični in drugi sklepi. Značilen je tako imenovani klobasasti prst, ko so vneti in otekli sklepi enega prsta. Skoraj vedno je deformiran tudi noht.
Psoriatični artritis se najpogosteje pojavi med 35. in 45. letom starosti, najpogosteje 10 let po izbruhu kožnih sprememb. Lahko so prizadeti sklepi, ne da bi bile prisotne kožne spremembe. V napredovalih oblikah povzroča invalidnost. Zdravijo ga revmatologi.
Zdravljenje luskavice – Ni dokončne ozdravitve
Nagnjenja k luskavici z današnjim znanjem ne znamo in ne zmoremo odpraviti. Lahko zdravimo izbruhe izpuščajev in jih do določene stopnje tudi preprečujemo.
Zdravljenje luskavice mora biti zelo prilagojeno posamezniku. Bolnik naj opazuje, katero zdravljenje mu najbolj pomaga, in to pove svojemu dermatologu. Bolnika moramo seznaniti z dejstvom, da ne bo nikoli dokončno pozdravljen in da lahko vedno pričakuje nove izbruhe, ki pa niso nujni ob izogibanju sprožilnim dejavnikom.
Z zdravljenjem želimo zmanjšati vnetje in razmnoževanje keratinocitov ter odstraniti luske. V blažjih oblikah, ko je prizadete manj kot 10 odstotkov kože, na primer na komolcih, kolenih, lasišču in drugje po koži, zdravimo le z lokalnimi pripravki v mazilih, tekočinah in kremah. Prednost lokalnih zdravil je, da so stranski učinki ob pravilni uporabi zelo majhni.
Pomirimo vnetje
Vnetje pomirimo z lokalnimi kortikosteroidi (na primer betametazonom). Mažemo jih na vneto kožo enkrat do dvakrat na dan. Uporabljamo tudi pripravke derivatov vitamina D (kalcipotriol). Včasih svetujemo kombinirane pripravke obeh. Nanašati jih je treba po zdravnikovih navodilih.
Strah pred čezmernim tanjšanjem kože in drugimi stranskimi učinki ob priporočeni uporabi lokalnih kortikostreoidov je odveč, saj je vneta koža zadebeljena in jo želimo stanjšati. Na obrazu, v pazduhah, dimljah in na spolovilih, kjer je koža tanjša in občutljivejša, uporabljamo kortikosteroide previdno in le krajši čas. Sicer mažemo omenjena mesta s kalcipotriolom ali z inhibitorji kalcinevrina, ki so registrirani za zdravljenje atopičnega dermatitisa.
Odstranimo luske
Luske odstranjujemo s salicilno kislino v mazilu, po lasišču pa v olju. Na dlaneh in podplatih lahko uporabimo 10-odstotno salicilno kislino, po lasišču in na koži telesa pa do petodstotno. Pri otrocih nikoli ne uporabljamo salicilne kisline, in to zaradi možnega vsrkanja in hudih sistemskih stranskih učinkov.
Odstranjevanje lusk olajša tudi prodiranje drugih zdravilnih učinkovin v vneto kožo. Prodiranje zdravilnih učinkovin v zadebeljeno, vneto kožo lahko pospešimo tudi tako, da čez noč ovijemo namazani predel v polivinil.
Salicilno olje zvečer namažemo na lasišče in ga zjutraj speremo. Ponavljamo tako dolgo, da lusk ni več. Na lasišču uporabljamo tudi kortikosteroide in kalcipotriol v tekočini ali gelu.
Salicilna kislina je lahko kombinirana s kortikosteroidi.
Na močno vneta žarišča salicilne kisline ne mažemo, saj je dražeča in lahko izzove poslabšanje. Zdravilne kreme in mazila nanašamo samo po bolezenskih spremembah. Zelo pomembno je, da ustrezno negujemo vso kožo. Po tuširanju z neagresivnimi mili ali sindeti kožo obvezno namažemo z negovalnim mazilom. Enkrat do dvakrat na teden si lahko pripravimo oljne kopeli, ki so na voljo v lekarnah, ali pa vodi dodamo žličko ali dve oljčnega olja ali mandljevega olja.
Zdravljenje luskavice pod ultravijolično svetlobo
Če z lokalnimi mazili nismo dovolj uspešni, poskusimo s svetlobno terapijo (fototerapija, pri kateri uporabljamo ultravijolično svetlobo točno določene valovne dolžine v območju UVB in UVA).
Bolnik prihaja tri- do petkrat na teden in potrebuje 20 do 30 fototerapij. Včasih je potrebno nekajtedensko vzdrževalno zdravljenje enkrat do trikrat na teden. Omejitev za omenjeno fototerapijo je malo. Lahko se izvaja tudi pri nosečnicah. Ne izvajajo je le pri osebah, ki so preobčutljive na UV-žarke, osebah, ki so prebolele kožnega raka in pri redkih boleznih, ki se pod vplivom UV-žarkov poslabšajo (eritematozni lupus).
Občutljivost kože za UVA-žarke lahko okrepi še posebna snov (fotosenzibilizator), ko govorimo o fotokemoterapiji. Če jo bolnik jemlje v obliki tablet, se mora izogibati sončnim žarkom vsaj osem do 12 ur, saj lahko sicer pride do fototoksične reakcije. Po zaužitju lahko čuti slabost in celo bruha. Če pa kožo s tako snovjo zgolj namažemo ali se bolnik v njej okopa, občutljivost izzveni v eni do dveh urah.
Fototerapija in fotokemoterapija se izvajata med oktobrom in majem, ko ni večje količine naravnega UV-sevanja. Posledice dolgotrajne fotokemoterapije so rjave pege (PUVA lentigi), pospešeno staranje kože in povečano tveganje za nastanek kožnega raka, posebno pri ljudeh s svetlo poltjo.
Težko orožje
Če omenjeno zdravljenje ne zadošča ali je prizadeta večja površina kože, je treba uvesti sistemsko zdravljenje, predvsem metotreksat, derivate vitamina A in ciklosporin.
- Metotreksat najpogosteje uporabljajo za zdravljenje psoriatičnega artritisa. Pri vseh uporabnikih pa se pojavljajo tudi stranski učinki. Metotreksat lahko povzroča razjede v ustni sluznici in prebavilih, izpadanje las, okvarja jetra in kostni mozeg. Njegovi stranski učinki se zmanjšajo z dodatkom folne kisline. Po prenehanju uživanja metotreksata je treba do zanositve počakati tri mesece.
- Ob uživanju derivatov vitamina A – retinoidov – je pa potreben reden nadzor krvnih maščob in jetrnega delovanja. Ne predpisujemo jih nosečim oziroma morebitno nosečim ženskam. Šele tri leta po prenehanju zdravljenja z retinoidom acitretinom lahko ženska zanosi, saj retinoidi močno okvarjajo plod in se kopičijo v telesnih maščobah.
- Ob jemanju ciklosporina se lahko pojavi povišan krvni tlak (okvarja ledvice), povečana poraščenost telesa in zadebelitve dlesni. Uporabljamo ga le ob hujših poslabšanjih in za krajši čas.
Tudi če je prizadeta le manjša površina kože, a je ta za delovanje osebe zelo pomembna, na primer roke poklicnega glasbenika ali manualnega delavca, predpišemo sistemsko zdravljenje.
Zadnja možnost
Če s sistemsko terapijo ni uspeha oziroma omenjeno sistemsko zdravljenje pri osebi ni mogoče (je kontraindicirano), ostanejo še biološka zdravila. Pred uvedbo bioloških zdravil je treba izključiti tuberkulozo, okužbo z virusi hepatitisa B in C, rakasta obolenja, nosečnost in avtoimuna obolenja. Tudi ob hujšem srčnem popuščanju uporabo bioloških zdravil odsvetujemo. O zdravljenju z biološkimi zdravili v Sloveniji odloča posebna komisija.
Tudi biološka zdravila imajo lahko stranske učinke. Med pogostejšimi so vnetni odzivi na mestu vbrizganja, bolečine v mišicah in sklepih, srbež, slabost, bruhanje in okužbe zgornjih dihal. Včasih se jim pridruži še depresija, tesnobnost in glavobol. Možne so tudi preobčutljivostne reakcije ter reaktivacije okužb in malignih obolenj.
Trenutno so biološka zdravila na voljo v obliki infuzij in injekcij, ki si jih lahko bolnik podkožno vbrizga sam. Biološka zdravila so visoko učinkovita in zelo izboljšajo kakovost življenja psoriatikov. Če v treh mesecih ni znatnega izboljšanja, biološko zdravilo zamenjajo.
Pozimi je slabše
Pri večini oseb z luskavico se koža precej izboljša čez poletje, medtem ko se jim pozimi stanje poslabša.
Klimatsko zdravljenje se je izkazalo za zelo učinkovito pri lajšanju težav z luskavico. Predvsem morsko podnebje učinkuje ugodno. Gre za součinkovanje morske vode (zmehča luske), fototerapije (zmerno izpostavljanje sončnim žarkom) in spremembe okolja (sprostitev).
Empirično se uporabljajo nenasičene omega-3 maščobne kisline v preparatih ribjega olja za zmanjšanje vnetja. Odsvetuje se tudi uživanje večjih količin alkohola, slaščic in rdečega mesa. Izogibati se je treba dražečim snovem in mehanskemu draženju kože ter pretiranemu izpostavljanju sončnim žarkom.
Nekaterim bolnikom pomagajo različne sprostitvene tehnike. Predvsem pa potrebujejo težje prizadeti bolniki z dolgotrajnim potekom luskavice razumevanje in podporo svojega zdravnika in svojcev. Včasih je smiseln tudi pogovor s psihologom ali psihiatrom, ki bo pomagal premagovati čustvene stiske in oteženo sporazumevanje z okolico.
Sprožilni dejavniki luskavice
- okužbe
- psihični stres
- alkoholizem
- uživanje nekaterih zdravil
- mehanske ali kemične poškodbe kože
TIP I: Luskavica, ki nastane pri mlajših od 40 let, običajno poteka v težjih oblikah.
TIP II: Luskavica, ki se pojavi po 40. letu starosti, poteka v blažjih oblikah in pogosteje prizadene sklepe in nohte.
Luskavica pri otrocih
Pri otrocih in mladostnikih se luskavica najpogosteje pojavi dva do tri tedne po okužbi zgornjih dihal, predvsem po streptokokni angini. Gre za zagon rdečih, luščečih se madežev po koži trupa, okončin in redkeje obraza, v velikosti vodnih kapljic in obsegu enega do dveh centimetrov. Ko pozdravimo okužbo ali odstranimo kronično vnetje mandljev, običajno v nekaj tednih ali mesecih izzveni tudi izpuščaj.
Luskavica med nosečnostjo
V drugi polovici nosečnosti lahko pride, čeprav redko, do pojava gnojnih mehurčkov na pordeli koži in povišane telesne temperatue z zelo slabim počutjem, mrzlico in glavobolom (impetigo herpetiformis). Tedaj je potrebno takojšnje zdravljenje v enoti intenzivne medicine, zaradi morebitnih zapletov za mater in plod. Če k luskavici nagnjena oseba pred tem še ni imela izbruha psoriatičnega izpuščaja, lahko nastane težava, saj bolezni morda ne prepozna takoj.
Podobna oblika luskavice se lahko pojavi tudi pri ostalem prebivalstvu.
Luskavica pogosto prizadene nohte. Lahko so prizadeti tudi samo nohti, brez vidnih sprememb na koži. Na nohtih so vidne drobne vdolbinice kot na naprstniku, rumene lise, ki spominjajo na oljno kapljo, ali pa so zadebeljeni, porumeneli in deformirani.
Če so prizadeti samo nohti, se zelo pogosto zamenjajo za glivične okužbe nohtov in se po nepotrebnem dolgotrajno zdravijo s sistemskimi antimikotiki, seveda brez uspeha. Glivične okužbe nohtov (onihomikoze) potrdimo ali ovržemo z ustreznimi mikološkimi preiskavami. Zelo redko so nohti na rokah spremenjeni zaradi glivične okužbe.
Ko ni luskavica
Če je luskavica videti neobičajno, se je začela na obrazu, spominja na barvo lososa in je nastala ob izpostavljanju soncu, gre lahko za kožno obolenje pitiriazo (pityriasis rubra pilaris). Pri njem se je treba izogibati vsakemu zunanjemu draženju, vključno z ultravijoličnimi žarki, zato je ne smemo zdraviti s fototerapijo in potrebno je veliko potrpljenja, saj poteka zdravljenje veliko počasneje kot pri psoriazi.