Zgaga z zgago: Kako jo lahko preprečimo

Zgaga je neprijetno spahovanje hrane, ko se, kar smo zaužili, brez bruhanja vrne nazaj v usta. Ta neprijetna nadloga, ki jo pogosto spremljajo še bolečine v prsih, ko ležemo ali se pripognemo, občasno tare približno tretjino našega prebivalstva, desetino pa kar vsak dan.

Zgaga ali refluks

Kako lahko to zdravstveno težavo preprečimo in tudi odpravimo, smo vprašali asist. Aleksandra Stepanovića, dr. med., specialista splošne medicine, ki dela v Zdravstvenem domu Kranj in na Katedri za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. “Zgago lahko preprečimo tako, da:

  • vzdržujemo normalno težo
  • se izogibamo hrani, ki povzroča zatekanje želodčne kisline v požiralnik
  • se dovolj gibamo
  • zmanjšamo stres
  • jemo petkrat na dan.

Ni zdravo ves dan ničesar pojesti, zvečer pa izprazniti hladilnik! Tudi dve uri pa zadnjem obroku naj ne bi legli. Če pa po kosilu radi zadremate, imejte visoko vzglavje, da bo želodec višje od požiralnika.”

Neprijetno spahovanje hrane se navadno pojavi, če se najemo premastne hrane in čez vse, kar smo pojedli, popijemo še kozarec alkohola preveč. Lahko pa kratkotrajno zgago povzročijo tudi številne kave, ki jih do večera pijemo na prazen želodec. 

Ko ne požira

Kaj je zgaga? “Zgaga je pekoč občutek ali bolečina v žlički ali za prsnico, ki se pojavi kmalu po hranjenju. Zgaga je verjetno najpogostejša težava prebavil. Nastane zaradi draženja sluznice požiralnika, ki ga povzroča želodčna kislina. Le-ta pride do požiralnika, ker se mišica, ki jo imenujemo spodnja požiralnikova zapiralka, ne zapira dobro. Včasih želodčna vsebina pride celo v žrelo in bolnik lahko začuti grenko kislo vsebino, ki se je vrnila iz želodca. V tem primeru govorimo o regurgitaciji,” je pojasnil sogovornik.

Če se zgaga pojavlja le občasno, ni razloga za skrb. Če do nje prihaja redno, je potreben pregled pri zdravniku in včasih tudi zdravljenje. Težave, ki jih povzroča zgaga, lažje razumemo, če vemo, kako poteka prebava. Asist. Stepanović razlaga: “Ko človek pogoltne hrano, se ta pomakne iz ust v žrelo. Tedaj se odpre zgornja požiralnikova zapiralka. Nato jo mišice požiralnika (to imenujemo peristaltika) potisnejo navzdol. Hrana nato stopi skozi spodnjo zapiralko v želodec, kjer se prebavlja. Sprostitev spodnjega dela požiralnika traja le kratek čas. Potem se ta ponovno zapre.”

Pri nekaterih ljudeh pa traja sprostitev spodnjega dela požiralnika dlje. “Zgodi se, da se spodnja zapiralka požiralnika lahko odpre celo brez predhodnega požiranja. Takrat gre običajno veliko želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Ko je želodčna vsebina, prepojena z želodčno kislino, dalj časa v stiku s sluznico požiralnika, jo poškoduje, pravzaprav razjeda.”

Sluznica želodca je zaradi svoje zgradbe dobro prilagojena na kislino, za sluznico požiralnika pa to ne velja. Zato jo kisla želodčna vsebina poškoduje veliko prej, kot sluznico želodca. Naravna pot hrane je namreč iz želodca naprej v dvanajstnik in črevo, ne pa nazaj v požiralnik, kot se zgodi pri zgagi.

Zgaga in bolečine v prsih

Jejmo počasi

“Dejstvo je, da nekatere vrste hrane povzročajo odpiranje spodnje požiralnikove zapiralke,” opozarja strokovnjak. Mednjo sodijo na primer: paradižnik, sok agrumov, pa tudi same pomaranče, limone in grenivke, česen, čebula, čokolada, kava, alkohol in poprova meta.

Nekaterim zgago povzroča tudi preobilna in premastna (še posebno ocvrta) hrana, orehi, lešniki, začimbe, paprika in podobno. Kot nam je povedal, zgago včasih povzročijo tudi določena zdravila, predvsem antibiotiki, nekatera protibolečinska zdravila in aspirin.

Pogost vzrok je tudi stres oziroma prehiter način življenja, ko se nam kar naprej mudi in nimamo časa pojesti v miru. K zgagi veliko prispeva tudi najbolj pogosta in zelo škodljiva razvada: kajenje, je poudaril zdravnik. Proti zgagi lahko torej največ naredimo sami. Zdravnik svetuje tudi, da jejmo počasi in hrano dobro prežvečimo.

Še posebno bolniki s hudim (refluksnim) vnetjem požiralnika naj po jedi vsaj pol ure hodijo in naj vsaj dve uri pred spanjem ne zaužijejo nobene hrane, da se jim ne bo spodnja požiralnikova zapiralka odprla zaradi polnega želodca ali zato, ker je ne bo več zapirala sila težnosti v pokončnem položaju.  Težave z zgago imajo najpogosteje debelejši ljudje in tudi polovica nosečnic, predvsem v drugi polovici nosečnosti.

Zgaga pri zdravniku

“Diagnozo potrdim šele tedaj, ko bolnika natančno izprašam in pregledam požiralnik z endoskopom – dolgo, tanko in upogljivo cevko, ki jo vstavimo skozi usta. Ob tem pregledu lahko vzamem tudi vzorce tkiva za histološko preiskavo. Diagnozo je mogoče postaviti tudi z rentgenskim slikanjem. Včasih pošljem bolnika še na elektrokardiograf (EKG), da izključimo morebiten vzrok za bolečine v prsih zaradi bolezni srca,” pojasnjuje asist. Aleksander Stepanović, dr. med. Kot pravi, zgaga največkrat mine sama od sebe.

Če bolnik še ni jemal nobenih zdravil in težave niso zelo hude, lahko najprej poskusi z zdravili, ki nevtralizirajo želodčno kislino, to so tako imenovani antacidi. Predvsem pa naj opusti vse škodljive razvade.

“Če so težave hujše, je potrebno poseči po zdravilih, ki zmanjšajo izločanje želodčne kisline. Med zaviralci izločanja kisline razlikujemo blokatorje receptorjev H2 in zaviralce protonske črpalke, ki so nekoliko močnejši. Zdravila je običajno potrebno redno jemati dva do štiri tedne, pozneje pa jih (še posebno antacide) jemljemo samo po potrebi.”

Zgago torej lahko pozdravimo, vendar se pogosto vrne, še posebej, če se ne držimo zdravnikov navodil in ponovno privzamemo navade, ki so jo povzročile že na samem začetku.