DomovBolezni in simptomiMožganska kap - simptomi in znaki, ki jih ne spreglejte!

Možganska kap – simptomi in znaki, ki jih ne spreglejte!

Možganska kap je zelo nevarno in nujno stanje. Posledice so lahko hude in trajne. V Sloveniji kot tudi v svetu je umrljivost zaradi možganske kapi pri samem vrhu. Uspešnost zdravljenja je v večini primerov odvisna od tega, koliko časa preteče od simptomov do zdravljenja. Zato je prvi ukrep pri nudenju prve pomoči zaradi možganske kapi klic na 112.

- Oglas -

V Sloveniji v bolnišnicah vsako leto zdravijo okoli 4000 ljudi, ki so na novo zboleli za možgansko kapjo. Najpogosteje, v približno 75 odstotkih, je vzrok možganske kapi – tj. stanja nenadne možganske motnje, ki nastane zaradi žilne okvare – nezadostna oskrba možganov s krvjo (ishemija) zaradi zamašitve ali zoženja arterije, v približno 25 odstotkih pa je možganska kap posledica krvavitve zaradi počene žile, ugotavlja ekipa nujne medicinske pomoči iz Maribora.

Možganska kap in posledice

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije sicer stopnja umrljivosti zaradi možgansko-žilnih bolezni v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji upada. Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja se je zmanjšala za približno polovico. Leta 2007 je v Sloveniji zaradi možgansko-žilnih bolezni umrlo okoli 56 obolelih na 100.000 prebivalcev oziroma nekaj več kot 1.100 ljudi. Umrljivost zaradi možgansko-žilnih bolezni je nekoliko višja pri moških in narašča s starostjo. Tako v Sloveniji kot v svetu je možganska kap pri samem vrhu vzroka umrljivosti.

Možganska kap
Kadar je vzrok možganske kapi zamašitev krvne žile s strdkom (ishemična možganska kap), lahko obolelega zdravijo s trombolizo.

Brez kisika in hrane

Ishemijo lahko povzroči:

- Oglas -
  • tromboza: krvni strdek (ali tromb), ki nastane v arteriji v možganih in zamaši ali ovira pretok krvi
  • embolija: krvni strdek, ki pride iz srca ali druge arterije in zamaši žilo v možganih
  • sistemska hipoperfuzija: zmanjšanje pretoka krvi zaradi nenadnega padca sistemskega krvnega tlaka.

Krvavitev je lahko znotrajmožganska (intracerebralna), med možganskima ovojnicama (subarahnoidalna subduralna) ali pa do nje pride zunaj trde možganske ovojnice (epiduralna).

Predel možganov, ki jih oskrbuje zamašena ali počena žila, odmre, saj ne dobi dovolj kisika in hranil. Pri krvavitvi lahko zaradi povečanega pritiska znotraj lobanje pride do dodatnih okvar. Prizadeti del možganov ne more več opravljati svojih nalog in v tistem delu telesa, ki ga ta del možganov nadzoruje, nastanejo motnje, ohromelost in druge težave.

Po besedah mariborskih reševalcev je klinična slika možganske kapi lahko različna, saj je odvisna od tega, kako obsežna je sprememba in v katerem delu možganov se pojavi. Posledice hude kapi so lahko usodne – približno tretjina obolelih zaradi možganske kapi umre. Možganska kap velikokrat privede do trajne nižje ali višje stopnje invalidnosti, po blažji možganski kapi pa številni dobro okrevajo. S pravočasnim nudenjem prve pomoči in čimprejšnjo zdravniško oskrbo hude posledice možganske kapi pogosto preprečimo ali vsaj zmanjšamo.

Ukrepajmo takoj

Kap se lahko pojavi ali posamezno ali pa jih je več v nizu in se po moči razlikujejo. Ekipa nujne medicinske pomoči navaja najznačilnejše znake:

  • nenadna vrtoglavica z motnjami ravnotežja
  • motnje zavesti (na primer zmedenost, lahko tudi koma)
  • motnje govora (na primer nerazločen govor, nesposobnost govora, razumevanja in poimenovanja)
  • delna ohromelost obraza – povešen ustni kot in iztekanje sline
  • gibalne (motorične) motnje v enem ali več udih. Kažejo se lahko v delni ali popolni ohromelosti ene strani telesa (roka in/ali noga visita ohlapno in mrtvo ali pa sta le otrdeli). Če so prizadeti udi na levi strani, je okvara v desni možganski polovici, in obratno.
  • čutne (senzorične) motnje: neobčutljivost za dotik, bolečino, mravljinčenje …
  • glavobol
  • slabost in bruhanje
  • navzgor ali vstran obrnjene oči
  • epileptični napad
  • hropeče dihanje
  • motnje vida
  • rdečica ali bledica obraza.

Glavobol, bruhanje in motnje zavesti so intenzivnejši pri možganski kapi, ki je posledica pretrgane žile in krvavitve (hemoragična možganska kap). Pomembno je, da čim prej prepoznamo znake možganske kapi in ustrezno nudimo prvo pomoč.

Pred možgansko kapjo se pogosto pojavijo prehodni opozorilni znaki, ki napovedujejo možgansko kap. Tak napad se imenuje prehodni ishemični napad (ali prehodna ishemična ataka – TIA). Znaki lahko trajajo od nekaj minut do največ 24 ur in vključujejo glavobol, pritisk v glavi, vrtoglavico, težave z udi (na primer mravljinčenje v roki ali nogi) in motnje govora. Vzemimo jih resno in poiščimo zdravniško pomoč. So namreč znak, da je v možganskem ožilju nekaj narobe in da je pretok krvi v možganih moten.

Možganska kap
Bistveno je, da poskrbimo, da oboleli čim prej pride v bolnišnico in da je čas od znakov do zdravljenja čim krajši.

Možganska kap: Kako ukrepati

1. Takoj pokličemo nujno medicinsko pomoč na številko 112.
Bistveno je, da poskrbimo, da oboleli čim prej pride v bolnišnico in da je čas od znakov do zdravljenja čim krajši. “Poudarili bi, da tukaj govorimo o dveh urah po nastanku težav, zato je treba ukrepati takoj in vedeti točno uro nastanka težav!” opozarjajo mariborski reševalci. Od tega je odvisno, kolikšne bodo posledice prebolele možganske kapi. Dlje časa preteče do zdravniške oskrbe, trajnejše in hujše so posledice možganske kapi in večja je lahko invalidnost. Ker je bolnik preveč prizadet, ga tudi ne smemo odpeljati sami z osebnim avtom. Ko pokličemo na 112, dispečerju povemo, da sumimo na možgansko kap.

- Oglas -

2. Preverimo, ali se oseba odziva (se odzove na naš klic), in ji sprostimo dihalno pot.
To storimo tako, da glavo zvrnemo nazaj in s prstoma dvignemo brado. Zaradi možganske kapi je pogosto prizadeta tudi dihalna pot.

3. Če se ne odziva, preverimo osnovne življenjske znake.

  • Preverimo, ali zaznamo srčni utrip.
  • Preverimo, ali oseba diha. Sklonimo se nad njo in poslušamo, ali diha in ali začutimo sapo na licu, preverimo, ali se prsni koš dviga in spušča.
  • Če diha normalno, osebo položimo v stabilni bočni položaj za nezavestnega. Pazimo, da ji slina in izbruhki odtekajo iz ust in žrela. Odstranimo zobno protezo, če jo ima.
  • Če prizadeti ne diha ali ne diha normalno, takoj začnemo z oživljanjem po temeljnih postopkih oživljanja: zunanja masaža srca in umetno dihanje v razmerju 30 : 2.

4. Če se oboleli odziva in diha normalno, se ravnamo po naslednjem postopku:

  • Obolelega poležemo na vodoravno ležišče in podložimo vzglavje, da je glava višje kot srce. Če se prizadetemu cedi slina iz ust, mu nagnimo glavo na prizadeto stran in ga obrišimo z robčkom.
  • Mirimo ga, zrahljamo obleko okoli vratu in v pasu in odstranimo morebitno protezo. Pazimo, da se dodatno ne poškoduje.
  • Če imamo pri roki merilec krvnega tlaka, izmerimo krvni tlak.
  • Če ima oboleli previsok krvni tlak, ga NE znižujemo z zdravili. To namreč slabo vpliva na prekrvitev v možganih in lahko poslabšamo zdravstveno stanje.
  • Oboleli naj tudi ničesar ne je ali pije, saj se lahko zadavi.
  • Oboleli zaradi možganske kapi pogosto bruhajo. Če se to zgodi, osebo položimo v bočni položaj za nezavestnega in poskrbimo, da izbruhane vsebine ne vdihne.
  • V bočni položaj za nezavestnega damo osebo tudi, če dobi epileptični napad. Obolelega med napadom zavarujemo – pazimo predvsem na glavo – da se ne poškoduje. V usta oziroma med zobe mu ne dajemo ničesar.
  • Oboleli ne sme biti niti za trenutek sam (nevarnost bruhanja in zadušitve)!

5. Stanje zavesti, dihanje in srčni utrip nadzorujemo do prihoda reševalcev in obolelega ne zapuščamo.

Odločilne so minute

Kadar je vzrok možganske kapi zamašitev krvne žile s strdkom (ishemična možganska kap), lahko obolelega zdravijo s trombolizo. Uporabijo posebna zdravila, ki raztapljajo strdek in vzpostavijo pretok skozi zamašeno žilo, še pove mariborska ekipa nujne medicinske pomoči.

Pri tem je pomembno, da hitro prepoznamo znake možganske kapi in pokličemo reševalce, ki bodo poskrbeli za hiter prevoz v ustrezno bolnišnico. Zdravljenje s trombolizo je smiselno le, če od začetka simptomov do zdravljenja ne mine več kot od dve do tri ure. Poleg tega je oboleli kandidat za tovrstno zdravljenje, če izpolnjuje še nekatera druga merila: starost od 18 do 80 let, odsotnost epileptičnih napadov in večjih operacij v preteklih treh mesecih, težja in ne le lažja izolirana prizadetost, in drugi. Reševalci skupaj z bolnikom ali s svojci že na terenu izpolnijo obrazec s temi merili in obolelega prepeljejo v bolnišnico, ki trombolizo izvaja (v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je tudi helikopterska nujna pomoč). Med drugim obvestijo tudi nevrološko ekipo, ki nadalje na osnovi klinične slike in tomografije možganov oceni, ali je tovrstno zdravljenje primerno.

Tveganje lahko zmanjšamo

Dejavnike tveganja lahko razvrstimo na tiste, na katere ne moremo vplivati, in na tiste, ki jih lahko vsaj nekoliko zmanjšamo, če se v tej smeri tudi trudimo. V prvo skupino dejavnikov, zaradi katerih je večja možnost za možgansko kap, sodijo med drugim višja starost, družinska obremenjenost in srčne bolezni (ishemična bolezen srca, motnje srčnega ritma, hibe zaklopk, visok krvni tlak). Možnost možganske kapi pa po drugi strani povečuje tudi nezdrav življenjski slog: telesna nedejavnost, čezmerna telesna teža, stres, kajenje, alkohol in nepravilna prehrana. Tak življenjski slog povečuje krvni tlak, raven holesterola v krvi, vpliva tudi na nastanek sladkorne bolezni tipa 2, zaradi česar je tveganje za možgansko kap veliko.

Umrljivost je manjša

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije sicer stopnja umrljivosti zaradi možgansko-žilnih bolezni v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji upada. Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja se je zmanjšala za približno polovico. Leta 2007 je v Sloveniji zaradi možgansko-žilnih bolezni umrlo okoli 56 obolelih na 100.000 prebivalcev oziroma nekaj več kot 1.100 ljudi. Umrljivost zaradi možgansko-žilnih bolezni je nekoliko višja pri moških in narašča s starostjo. Tako v Sloveniji kot v svetu je možganska kap pri samem vrhu vzroka umrljivosti.

Zvonka Jug

.
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -