DomovZdravjeAnestezija – pot do uspešnega in nebolečega posega

Anestezija – pot do uspešnega in nebolečega posega

Izraz anestezija izhaja iz grških besed an (brez) in aesthesis (občutek), kar preprosto prevedeno pomeni »brez zaznave«, torej prekinitev čutne zaznavnosti.

Tako manjši kot predvsem zahtevnejši posegi v zdravstvu zahtevajo ne le blaženje, temveč tudi odsotnost bolečine, za kar se lahko poskrbi že površinsko in lokalno ali pa s tako imenovano narkozo – te pa se marsikdo tudi boji.

- Oglas -

Splošna anestezija zagotovi amnezijo (da se pacient ne spomni dogajanja med posegom), analgezijo (da prenese sicer nevzdržne kirurške bolečine), anestezijo (da bolnik ničesar ne čuti), mišično relaksacijo in odsotnost refleksov. Bolniki pa so lahko operirani tudi v področni anesteziji posameznega dela telesa.

Anastezija: v Sloveniji nismo zaostajali

Prva uspešna uporaba anestetika (etra) za lajšanje bolečine med kirurškim posegom sega v leto 1846 – tedaj se ga je v Združenih državah Amerike poslužil zobozdravnik William Thomas Green Morton pri puljenju zoba in uporaba etra za kirurško anestezijo se je tako razširila v Evropo. Samo štiri mesece po prvi uspešni dokumentirani uporabi anestetika v Bostonu je kirurg dr. Leopold Nathan že izvedel prvo omamo z etrom v Ljubljani. Za začetek sodobne anesteziologije v Sloveniji sicer velja vstavitev sapnične dihalne cevke s strani dr. Mira Košaka aprila 1947. In če v času, ko se je anesteziologija kot stroka šele razvijala, še ni bilo mogoče natančno odmerjanje in so bile učinkovine precej manj varne kot v zdajšnjem času, se dandanes, dobrih 170 let po prvi dokumentirani uspešni narkozi z etrom, v sodobnih bolnišnicah uporabljajo dovršeni anestezijski aparati, sama veda pa se je tako razvila in v svoji strokovnosti napredovala, da zdravniki samozavestno lahko trdijo, da so postale bolečine vseh vrst in oblik zelo dobro obvladljive.

Pogosto se splošna anestezija enači s spanjem, ker so tako dogajanja med njo najlaže razumljiva. Vendar splošna anestezija ni običajno spanje, pač pa je oblika začasne nezavesti, ki jo natančno in skrbno nadzoruje anesteziolog. Kot že uvodoma nakazano, pa anestezija ni nujno povezana s stanjem spanja, saj je, kadar se izvede denimo področna, spinalna ali epiduralna, pacient pri zavesti. Da so strah pacientov pred anestezijo in dvomi, ki se porajajo, največkrat neupravičeni, se je izkazalo skozi pogovor z zdravnikom specialistom anesteziologije in perioperativne medicine.

Priprave na anestezijo

Strah je posledica neznanja, zato je informiranost pacienta ključna!

- Oglas -

In kaj se pravzaprav dogaja z biološkega vidika v času trajanja narkoze, kot marsikdo po domače poimenuje splošno anestezijo? »S splošno anestezijo vplivamo na možgane. Cilj je preprečiti zavedanje med operacijo, čutenje bolečine in spomin na dogodke med posegom, zato uporabljamo uspavala, močne analgetike in po potrebi zdravila, ki ohromijo mišice. Bolnik globoko spi, ne čuti bolečine, upočasnjeni in umiljeni so vsi telesni refleksi in funkcije,« pove Marko Hauptfeld, dr. med., spec. anesteziologije in perioperativne medicine, iz brežiške splošne bolnišnice. Kdor se je v življenju že srečal s kakšnim operativnim posegom, je splošne informacije o sami bodisi lokalni bodisi splošni anesteziji dobil prek različnih seznanitvenih in privolitvenih obrazcev, ki jih je treba prebrati in izpolniti pred samim kirurškim posegom. In včasih že prebiranje vsebine, ki vam jo prijazno zdravstveno osebje izroči, ovrže dvome, strahove in morebitna vprašanja. Ljudje se namreč najpogosteje bojimo tistega, kar nam ni znano ali česar ne poznamo dovolj dobro, in tudi v primeru anestezije ni kaj dosti drugače.

Strah pred anestezijo je tako povezan s strahom pred neznanjem. Kadar bolnik ne ve, kaj se bo med anestezijo z njim dogajalo, mu to dejstvo lahko zelo hitro poraja občutek tesnobe. Pacienti največkrat opisujejo strah pred tem, da se ne bi zbudili ali pa da bi se predčasno zbudili. »Literatura in izkušnje povedo, da sta oba primera zelo redka. Statistika kaže smrtnost med anestezijo manjšo od 0,0001 %, kar tudi kaže na redke zaplete, povzročene z anestezijo,« pomiri morebitne dvomljivce zdravnik, ki se je odločil svojo profesionalno pot v medicini posvetiti ravno področju anesteziologije.

Epiduralna analgezija

Do zapletov le redko pride

Vsi tabuji in zmote so torej povezani z neznanjem, napačno informiranostjo s spleta in družabnih omrežij. Eno takih zmotnih prepričanj je, da obstaja velika verjetnost, da pacient po spinalni anesteziji ostane hrom. »Zato imamo v Splošni bolnišnici Brežice anesteziološko ambulanto, kjer so pregledani vsi pacienti pred operacijo in prejmejo ustrezno informacijo o anesteziji oziroma odgovore na vprašanja,« poudari sogovornik pomembnost informiranosti bolnikov. Četudi so v povezavi z anestezijo zapleti redki, jim je vendarle pošteno posvetiti nekaj vrstic: pojavi se lahko nestabilnost cirkulacije (nihanje krvnega tlaka in srčnega utripa), možna pa so tudi kratkotrajna obdobja znižane vsebnosti kisika v krvi. »Pri nekaterih bolnikih so učinki posameznih zdravil, ki jih uporabljamo med anestezijo, podaljšani in bolniki imajo občutek, da se niso mogli prebuditi ali da so s težavo dihali,« bolj neprijetnost kot zaplet opiše zdravnik anesteziolog edine posavske bolnišnice in odgovori še, da je »med anestezijskimi postopki najbolj ranljivo obdobje med uvajanjem v anestezijo in zbujanjem iz anestezije.«

Anestezija - Narkoza

Oblike anestezije, kjer začasne nezavesti ni

Vedno pa splošna anestezija ni potrebna in so alternativne oblike bolj primerne. Takšna je denimo področna anestezija, ki se uporabi najpogosteje pri posegih na udih – takrat se pacientu omrtvi le določen del telesa (npr. roka, noga). Pacient je pri tem buden. Pred samim posegom dobi le blago uspavalo, ki sicer povzroči neke vrste dremavost, vendar se na komunikacijo zdravstvenega osebja z njim samim smiselno odziva, ne občuti pa bolečine. »To vrsto anestezije v Splošni bolnišnici Brežice uporabljamo npr. pri operacijah deformacij ali izkrivljenih prstih, artroskopijah,« je pojasnil Marko Hauptfeld, dr. med., spec. anesteziologije, ki opiše še spinalno anestezijo, ki jo uporabljajo pri vseh operacijah na spodnjih okončinah, spodnjem delu trebuha, ginekoloških operacijah in carskem rezu. Pri tem se pacientu v višini ledvene hrbtenice z iglo identificira spinalni prostor, v katerega vbrizgajo lokalni anestetik. S tem povzročijo omrtvičenost spodnjega dela telesa. Zlasti med (bodočimi) mamicami pa ne manjka poizvedovanja za izkustvenimi doživljaji in splošnega informiranja v povezavi z epiduralno (periduralno) anestezijo, ki omogoča poleg anestezije spodnjega dela telesa tudi analgezijo (zmanjšano čutenje bolečine), zato se uporablja za lajšanje porodne bolečine, za lajšanje pooperativne bolečine in za lajšanje bolečin pri rakavih bolnikih.

Primeri, ko je anestezija odsvetovana

Četudi je v največ primerih anestezija običajen del redne medicinske prakse, z namenom, da se zdravstveno stanje čim bolj ugodno reši s čim manj neprijetnostmi za bolnika, pa tudi tu obstajajo stanja, pri katerih zelene luči za anestezijo preprosto ni ali pa je v dobrobit pacienta odsvetovana. Zdravnik, ki dela na področju anesteziologije v brežiški bolnišnici 20 let (sicer pa ima za seboj že 35 let delovne dobe v zdravstvu), izpostavi takšne primere. Pravi namreč, da za splošno anestezijo velja, da je visoko tvegana pri hudih in napredovanih srčno-žilnih boleznih ter nekaterih pljučnih boleznih, določene oblike področnih anestezij pa niso mogoče pri nenavadnih anatomskih razmerah in pri motenem strjevanju krvi, kot tudi ni mogoča izvedba spinalne anestezije pri pacientih s hudimi okvarami srčnih zaklopk.

Lokalna anestezija

Ker znanja ni nikdar preveč: povezani v SZAIM

Slovenski anesteziologi so združeni v Slovensko združenje za anesteziologijo in intenzivno medicino (SZAIM), ki deluje že več kot 20 let, zdajšnja predsednica pa je doc. dr. Maja Šoštarič, dr. med. »Vključenost v strokovne organizacije pa omogoča lažjo izmenjavo mnenj in izkušenj, pa tudi spodbuja zdravnika k učenju in obnavljanju znanj,« sklene sogovornik Marko Hauptfeld, zdravnik specialist anesteziologije in perioperativne medicine.

Čeprav so slovenski anesteziologi med boljšimi ne le na stari celini, pač pa tudi v svetu, k čemur zagotovo doprinašajo aktivnost članov SZAIM v številnih mednarodnih organizacijah za anesteziologijo in reanimatologijo in osebni stiki z vodilnimi svetovnimi anesteziologi, pa se ta veda znotraj medicine pri nas v največji meri sooča s kadrovskim deficitom. Anesteziologov je namreč v Sloveniji mnogo premalo, na kar stroka opozarja že dolga leta.

Težavam navkljub pa delo zdravnikov anesteziologov (podobno kot delo drugih zdravnikov specialistov in drugega medicinskega osebja) ni le poklic, pač pa način življenja, poslanstvo, ki zahteva celega človeka. Človeka, ki mu je mar za sočloveka. Zato v situaciji, ko se sami ali kdo od vaših bližnjih sreča s potrebo po anesteziji, vendarle poskusite imeti v mislih, da se velika večina zdravstvenega kadra odloči za medicinsko poslanstvo z namenom, da sočloveku olajša bolečine in mu na poti do boljšega zdravstvenega stanja čim bolj pomaga. Anestezija tako naj ne vzbuja nepotrebnega strahu, pač pa zavedanje, da je to preprosto »le« pot do uspešnega in nebolečega posega.

- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -