Bodočim mamicam je v zgodnji nosečnosti pogosto slabo. Te težave spremlja tudi bruhanje in seveda s tem povezana izčrpanost. A kdaj je slabost prehuda? Kako prepoznamo hiperemezo, ki pomeni nenadzorovano slabost in bruhanje v prvi polovici nosečnosti? Pri tej težavi morate namreč takoj poiskati zdravniško pomoč, saj hiperemeza vodi v dehidracijo in številne druge težave.
Jutranja slabost in bruhanje sta pogosta težava v nosečnosti, zlasti zgodnji. Po nekaterih podatkih se s temi težavami v različnih oblikah sooči vsaj 75 odstotkov vseh nosečnic, tako da nosečnice z določeno mero slabosti (in bruhanja), predvsem v prvem trimesečju, niso redkost v ginekološki ambulanti. To potrdi tudi Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. gin. in porod., ki deluje v Zdravstvenem domu Sežana.
Zakaj se hiperemeza pojavi
To, da je nosečnicam zjutraj slabo, čivkajo že ptički na strehi. A hiperemeza (Hyperemesis gravidarum) je zapleteno in z različnimi dejavniki pogojeno zdravstveno stanje, za katerega sta značilni nenadzorovana slabost in bruhanje v prvi polovici nosečnosti, zlasti pa v prvem trimesečju. »Prizadene od 0,5 do dva odstotka nosečnic in je eden pogostejših razlogov za hospitalizacijo v prvi polovici nosečnosti,« opozarja dr. Srnovršnik. »Bolezen vodi v dehidracijo, izgubo telesne teže za več kot pet odstotkov teže pred nosečnostjo, pojav ketonov v urinu in v hudih primerih celo vodi do neravnotežja elektrolitov v telesu (acidoza, alkaloza, pomanjkanje kalija).«
Vzroke za hiperemezo še raziskujejo, zato natančni razlogi zanjo še niso znani. Vsekakor pa obstaja kar nekaj teorij, ki govorijo o povezavi tega bolezenskega stanja z biološkimi, fiziološkimi, psihološkimi in celo sociokulturnimi dejavniki. »Dejavniki tveganja za hiperemezo so večplodna ali prva nosečnost, debelost, molarna nosečnost (redka oblika bolezenske nosečnosti), metabolne motnje, hiperemeza v prejšnjih nosečnostih, psihološke/psihiatrične motnje (npr. bulimija, anoreksija nevroza), pri migrantkah, ob nepravilni prehrani,« našteje ginekologinja. »Povezana naj bi bila z visokimi vrednostmi humanega horijevega gonadotropina (HCG), hormona, značilnega za nosečnost (kar je opazno npr. pri večplodni ali molarni nosečnosti, kjer so vrednosti HCG višje kot običajno), estrogena in tudi s kronično okužbo želodčne sluznice z bakterijo Helicobacter pylori. Zaradi podobnih znakov in simptomov lahko težavo pri diagnostiki povzročajo vnetne bolezni ledvic, jeter, trebušne slinavke ali druge bolezni prebavnega trakta.«
Vpliv na plod
Ker seveda vse, kar se zgodi nosečnici, vpliva tudi na plod, obstajajo tudi nevarnosti v zvezi s hiperemezo. Pri nosečnicah s hiperemezo je lahko porodna teža novorojenčkov nižja ali pa pride celo do prezgodnjega poroda, večja je verjetnost za bolezni jeter in ledvic pri materi, pri plodu pa lahko v redkih primerih pride do napak v razvoju okostja ali živčevja … »Pri hudih oblikah, zlasti tistih, ki zahtevajo pogoste ali dolgotrajne hospitalizacije, je psihološki pritisk zaradi okrnjene kvalitete življenja, izoliranosti in občutka nemoči zelo velik,« še opozori dr. Srnovršnik na druge vidike te težave.
S kontinuiranim bruhanjem lahko pride do pomanjkanja vitamina B, kar pa lahko povzroči mravljinčenje v udih in težave z ožiljem. Po drugi strani lahko želodčna kislina povzroči poškodbe požiralnika, težave z zobmi in tudi izgubo hranilnih snovi, ki pa povzročajo podhranjenost.
Prav zato je tudi nujno, da obiščete zdravnika, če ste noseči in ne morete več zaužiti nobene hrane ali tekočine ali pa se stanje kakorkoli poslabša. Prav zaradi pogostosti slabega počutja in bruhanja v zgodnji nosečnosti nosečnice včasih odlašajo z obiskom zdravnika. A pri takšni težavi je zdravniška pomoč ključna. V bolnišnici takšna nosečnica intravenozno prejema zdravila proti slabosti (antiemetiki) in velike količine tekočinskih mešanic (vsaj tri litre dnevno) z dodatkom vitaminov, dokler se njeno stanje ne izboljša.
Kako si pomagati
»S spremembo življenjskega sloga lahko pri blažjih oblikah pripomoremo k izboljšanju stanja,« pravi dr. Srnovršnik. »Potrebnega je dovolj počitka (zlasti v času slabosti), tekočino in hrano je treba uživati večkrat na dan, v manjših obrokih, in se izogibati večjim količinam hrane naenkrat, pikantni, kisli, včasih tudi vroči hrani ali hrani z izrazitim vonjem. Med obroki je priporočljivo uživati manjše količine tekočin.« Hkrati pa je pomembno, da hrana vsebuje veliko beljakovin in čim manj maščob, saj le-te še dodatno upočasnjujejo praznjenje želodca, ki je upočasnjeno že zaradi fizioloških učinkov nosečnosti. »Priporočljivo je tudi uživanje rehidracijskih napitkov za vzdrževanje elektrolitskega ravnotežja in vitaminskih dodatkov, lahkih prigrizkov ali oreščkov. Izbirati je treba med hrano z manj izrazitim okusom, od sadja pa so še posebej priporočljive banane, saj jih poleg visoke kalorične vrednosti odlikuje tudi visoka vsebnost kalija.«
Večje tveganje za hiperemezo imajo:
- tiste, ki prvič zanosijo
- tiste, ki hkrati nosijo več otrok
- tiste, ki imajo povečane koncentracije estrogena in humanega horionskega gonadotropina (hormon, ki ga izloča posteljica).
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so v nekaterih zahodnih državah za zdravljenje jutranje slabosti uporabljali zdravilo Talidomid. Pozneje se je izkazalo, da je povzročalo hude deformacije otrok, nekateri so se rodili s slabo razvitimi udi ali celo brez njih. To je sprožilo precejšen preplah glede zdravljenja slabosti v nosečnosti, vendar pa zanemarjenje zdravljenja hiperemeze lahko povzroči težave z zdravjem ledvic in jeter in sprejem v bolnišnico je še vedno prvi korak za preprečevanje hujših težav, povezanih s hiperemezo.