Indijsko začinjena prebava

Kuhinja lahko postane naše hišno zdravilišče, če si znamo pripraviti naravna rastlinska zdravila, ki lahko pri lajšanju različnih tegob pomagajo nam in naši družini. Ena od možnosti je uporaba ajurvedskih domačih začimb, ki naj bi imele poleg spodbujanja prebave in izboljšanja okusa hrane še druge blagodejne učinke na telo in duha.

Poglejmo lastnosti, ki jih indijska tradicionalna medicina pripisuje nekaterim začimbam, in kdaj priporoča njihovo uporabo. Ob tem vzemimo v obzir, da je ta stara znanost o življenju še veliko bolj kompleksna in da pri predpisovanju pomoči (način življenja, prehrana, masaže, zdravljenje) upošteva posameznika kot celoto ter običajno ne daje enostavnih napotkov. Učinek začimb je denimo odvisen tudi od tega, katera sila (doša) v našem telesu prevladuje: vata, pitta ali kapha (to je odvisno od našega tipa oziroma konstitucije). Doša vpliva na prehrano, telesno dejavnost, vsakdanji red, umsko dejavnost in okolje. Če pogledamo le prebavo, na bi bil za tip vata značilen slab in spremenljiv tek, več majhnih obrokov na dan in lahka hrana. Ljudje s konstitucijo pita običajno jedo več surovega in sladkega, imajo hitrejšo prebavo in morajo pogosto piti. Za konstitucijo kapha pa naj bi bila značilna počasna prebava, manj večjih obrokov, želja po pekoči in grenki hrani ter slabše pitje tekočin.

Indijske začimbe

Asafoetida

Ta aromatična in osvežujoča snov je v prah zmleta smola rastline z latinskim imenom Ferula assafoetida. Uporabljamo jo lahko kot nadomestek čebule. Razplamti prebavni ogenj (agni), odstranjuje škodljive snovi iz telesa in odpravlja bolečine. Na prebavo učinkuje tako, da odpravlja vetrove iz debelega črevesja, trebušne krče in zaprtost, saj je naravno odvajalo. Za lajšanje prebave svetujejo ščepec asafoetide, kuhanega z lečo. Poleg tega je dobro sredstvo za izkašljevanje in pomaga celo pri bolečinah v ušesih, če jo zavijemo v košček vate, ki ga vstavimo v uho. Njeno izhlapevanje blaži bolečino. Asafoetido pripravimo tako, da jo za nekaj sekund pražimo na vročem kuhanem maslu –   gheeju (kaj je ghee, je pojasnjeno v okvirju).

Črna gorčica (Brassica nigra L.)

Semena uporabljamo kot domačo začimbo, ki je zelo močna, ostra, prodornega okusa in oljnata. Tudi gorčica krepi prebavni ogenj, lajša slabo prebavo, uničuje strupe, umirja vetrove in nelagodje, ki ga izzove neurejena prebava. Uporabljati jo moramo skrbno, ker krepi pito. Gorčica deluje tudi kot blažilec bolečin. Za blažitev bolečin v sklepih in pri bolečinah v prsih zmes prahu črne gorčice, premešane z vodo, namažemo na tkanino, ki jo potem položimo na kožo. Samega prahu me smemo položiti neposredno na kožo, ker se lahko pojavijo mehurčki. Lahko pa seme gorčice zavijemo v platneno vrečko, ki jo damo v vročo vodo. Nato v ne prevročo vodo namočimo roke in stopala ter si tako olajšamo bolečine v sklepih ali v mišicah. Olje iz gorčice ogreva telo in ga lahko uporabljamo za masiranje.
Gorčico lahko uporabljamo pri kuhanju ali pečenju. Sezamovo olje segrejemo v ponvi. Ko je vroče, dodamo gorčično seme (približno dva ščepca) in pražimo s čebulo, česnom in zelenjavo, tako postane jed potem zelo lahko prebavljiva. Gorčico lahko pražimo tudi na prečiščenem maslu – gheeju, dokler semena ne začnejo pokati.

Cimet (Cinnamomum ceylonicum)

Ta aromatična zel ima malce jedek in trpek okus. Ustvarja svežino in moč ter krepi tkiva. Deluje ogrevalno, razstrupljevalno, protimikrobno in očiščevalno. Pomaga pri motnjah vate in kaphe, v malih količinah tudi pri obolenjih pite. V prevelikih odmerkih ustvarja neravnovesje pite.
Pomaga prebavi, spodbuja znojenje in blaži bolečine. Cimet je koristen tudi pri prehladu in kašlju. Proti kašlju in za izboljšanje prebave v enakih majhnih odmerkih (le ščepec vsakega) zmešamo cimet, kardamom, ingver in klinčke ter jih uživamo skupaj. Cimet je ena pogostejših sestavin indijske začimbne mešanice garam masala. Pri kuhanju ga lahko uporabljamo v prahu ali celega.

Ingver (Zingiber officinalis)

Uporabljamo lahko svežega ali posušenega. Svež ingver vsebuje več vode in je blažji. Posušen in zmlet v prah je močnejši, ostrejši in deluje prodorneje. Vendar sta obe obliki aromatični in ostri. Ingver je poživilo. Pomaga pri prebavi in presnovi hrane, odpravlja vetrove, spodbudi tek, prečiščuje tudi črevesje in izniči delovanje strupenih snovi. Za uravnoteženje šibkega prebavnega ognja lahko uživamo svež ingver z malo česna. Tudi ščepec soli, dodan polovici čajne žličke naribanega svežega ingverja, krepi tek. Pred obrokom je priporočljivo pojesti nariban ingver, shranjen v olju, ki mu dodamo sol in limonin sok. Ingver je tudi domače zdravilo za motnje kapha, kot so prehlad, nahod, težave s sinusi in vneto žrelo, kjer uporabljamo suhega. Ingverjev prah, zmešan s toplo vodo, lahko uživamo skupaj z medom. Za odstranjevanje glavobola pripravimo zmes iz polovice čajne žličke ingverjevega prahu, pomešanega z vodo. To segrejemo in vtremo v čelo.
Čaj iz svežega ingverja je primeren za ljudi, ki imajo konstitucijo vata in pita. Ingver lahko uporabljamo tudi površinsko za boleče sklepe in mišice. Spodbuja krvni obtok in odpravlja bolečine, s tem da odpravi energijske zastoje. Pri bolečinah v telesu je priporočljiva ingverjeva kopel. Nariban ingver damo v košček tkanine in pritrdimo pod pipo, tako da skozenj teče vroča voda. Ta ingverjeva voda deluje osvežilno in prežene bolečine. Ingver lahko uporabljamo tudi kot začimbo pri kuhanju. Še zlasti je primeren v hladnem vremenu. Hrana, začinjena z ingverjem, postane lažja in bolj enostavna za prebavljanje. Ingver, ki ga dodajamo jedem, pražimo na prečiščenem maslu eno do dve minuti.

Gotu kola (Hydrocotyle asiatica) Indijske začimbe

List rastline azijski vodni popnjak ali gotu kola je podoben dvema možganskima poloblama. Dobrodejno naj bi učinkoval prav na možgane, um in višjo zavest. Rastlina izboljšuje spomin in pospešuje razvoj inteligence. Širi moč razumevanja in dojemanja. Gotu kola blaži stres in depresijo ter umirja duha. Pripomore k bolj pravilnemu, skladnemu, uravnoteženemu toku energije med levo in desno možgansko poloblo.
Poleg tega je sredstvo zoper s sluzjo zamašene telesne votline in tako lajša tudi tegobe s sinusi. Za čiščenje sluzi jo uporabljamo kot prah. Jemljemo četrtino čajne žličke z medom zjutraj in zvečer. Lahko ga uživamo kot čaj – eno skodelico pred spanjem za miren sen in za mirno, sveže bujenje.

Kardamom (Elettaria cardamomum)

Ta aromatična začimba osvežuje duha in spodbuja delovanje srca. Okus ima trpek, sladek in oster. Kardamom lahko uporabljamo samo v majhnih količinah v čaju ali z zelenjavo. Lajša prebavo hrane, denimo mleka, zato ga lahko dodajajo mlečnim sladicam (sladkemu rižu).
Med njegovimi učinki so poleg spodbujanja prebave in odstranjevanja vetrov še krepitev srca in pljuč, krepitev živcev in vpliv na večjo ostrino duha ter odpiranje dihalnih poti, zato je priporočljiv za astmatike.
Običajno ga uporabljamo tako, da ga na koncu priprave hrane dodamo v prahu ali celega.

Kumina (Carum carvi L.)

Začimba blagega grenkega in trpkega okusa izboljšuje okus hrane. Pospešuje izločanje prebavnih sokov in spodbuja prebavo. Prepečena mleta kumina v prahu, ki jo zmešamo s sveže pripravljeno mlačno vodo, je uspešno sredstvo pri lajšanju črevesnih tegob, kot je driska. Blaži tudi krče v trebuhu. Zelo učinkovita je pri motnjah pite in kaphe. Čaj iz kumine pomaga zoper želodčne težave in odstranjuje strupe. Če kumino dodamo jedem, jo pražimo na prečiščenem maslu – gheeju eno do dve minuti.

Nageljnove žbice (Caryophyllus aromaticus)

Klinčki ali nageljnove žbice so ostrega in trpkega okusa. Krepijo pito in pomagajo uravnovesiti vato in kapho. Za odpravo motenj vate in kaphe ingverjevemu čaju dodamo ščepec prahu iz klinčkov.
Klinčki so naravni blažilec bolečin. Njihovo olje lahko uporabljamo pri blaženju zobobola, tako da vanj namočimo kos vate, ki ga potem položimo v ustno votlino. Klinčki lajšajo kašelj, prehlade in zamašene dihalne poti. Nekaj kapljic klinčkov lahko dodamo vreli vodi in vdihujemo hlape. Pri suhem kašlju je priporočljivo žvečiti košček klinčka z rjavim sladkorjem v kristalih, da ne spravi iz ravnovesja pitte, ker so klinčki ostri ter ustvarjajo občutek gorenja jezika. Klinčke kuhamo zmlete ali cele. S prahom lahko začinimo sadje in zelenjavo.

Koriander (Coriandrum sativum)

Uporabljamo dve obliki koriandra. Eno je sveže zelenje rastline, drugo je suho seme koriandra. To je aromatična snov, ki spodbuja prebavo, še posebno prebavo škroba in koreninaste zelenjave. Ob slabi prebavi pomaga pri sproščanju vetrov. Koristen je tudi pri slabosti, morski bolezni in pri bruhanju. Poleg tega pomaga pri izločanju vode. Če imamo pri mokrenju pekoč občutek, lahko semena na cedilu prelijemo z vročo vodo. Ta čaj naredi seč bolj bazičen. Priporočajo ga tudi sladkornim bolnikom in revmatikom. Uravnovešal naj bi delovanje hormonov. Hladi telo in čisti kri. Svež koriandrov sok je dobrodejen pri kožnih izpuščajih in vnetjih, saj deluje proti piti. Na kožo ga nanesemo v obliki kašaste mase. Koriander kuhamo tako, da ga dodamo živilom bolj proti koncu priprave.

Kurkuma (Curcuma longa)

Ta trpka in malce pekoča aromatična rastlina je poživilo in ima veliko koristnih učinkov. Pomaga pri prebavi beljakovin in prepreči tvorjenje plinov. Koristna je za ohranjanje flore debelega črevesja. Pomirjujoče deluje na dihalna obolenja, kašelj in astmo. Pri vnetih mandljih in zamašenih dihalnih poteh lahko kurkumo grgramo. V ta namen pomešamo dva ščepca kurkume in dva ščepca soli v skodelici tople vode. Kurkuma ima tudi protivnetne lastnosti (je naravno sredstvo zoper bakterije) in blaži vnetje sklepov. Čisti tudi kri. Pri raznih oteklinah in poškodbah kože uporabljamo pasto iz kurkume. Polovični čajni žlički kurkume dodamo ščepec soli in položimo na boleče mesto. Bolečina, otekline in vnetja bodo hitro izginili. Kurkuma naj bi bila koristna tudi za zdravljenje sladkorne bolezni. Za uravnavanje sladkorja priporočajo štiri do pet kapsul po vsaki jedi. Kurkumo lahko jedi dodamo že na začetku priprave..

Sladki koren (Glycyrrhiza glabra L.)

Kot pove njegovo ime, je sladek, a je tudi blago trpek. Uporabljamo ga kot naravno sredstvo za lajšanje izkašljevanja in izločanja sluzi. Uničuje nalezljive klice, spodbuja delovanje žlez slinavk in krepi izločanje prebavnih sokov. Po obroku popijemo čaj iz sladkega korena in tako spodbudimo prebavo. Če žvečimo sladki koren, prečistimo usta in zobe ter preprečimo kvarjenje in propad zob. Če spijemo dve do tri skodelice močnega čaja iz sladkega korena, izzovemo slabost in bruhanje, kar pri posebni obliki zdravljenja (terapija vaman) pomaga odpraviti višek sluzi v želodcu in prsih. Učinkovit naj bi bil tudi pri želodčnih boleznih (vnetju, razjedah). V ta namen za skodelico čaja vzamemo eno čajno žličko ali manj prahu iz sladkega korena. Ali pa redno uživamo ghee s sladkim korenom (pol čajne žličke vsak dan). Pripravke zdravilnega olja in zdravilni ghee za notranjo uporabo uporabljajo tudi pri sladkorni bolezni, bronhitisu, prehladu in ponavljajočih se astmatičnih napadih. Prečiščeno maslo – ghee s sladkim korenom lahko uporabljamo tudi zunanje za zdravljenje površinskih ran in poškodb

Muškatni orešček (Myristica fragrans)

To je orehast plod malajskega drevesa muškatovca. Če ga dodamo čajem ali mleku, izboljša okus. Dodan mleku je koristen in osvežujoč napitek za srce in možgane. Sicer pa ga uporabljajo še pri spolni nemoči, uhajanju vode, splošni slabosti, driskah, topi bolečini v trebuhu, pri izgubi teka in motnjah pri delovanju jeter in vranice. Poleg tega je tudi odlično sredstvo za sproščanje, omogoča naraven sen in ga lahko uporabljamo tudi pri nespečnosti. Zaradi močnega delovanja je primeren samo za odrasle, a tudi zanje samo v majhnih odmerkih, po ščepec naenkrat, sicer lahko sproži privide. Zelo je primeren za ljudi s konstitucijo vata in kapha, a tudi ljudje konstitucije pita naj bi ga uživali, vendar v še manjših količinah.

Andreja Paljevec

Povejte svoje mnenje - kometirajte