Koronarna srčna bolezen, za katero je značilen oslabljen dotok krvi do srca, je eden od vodilnih razlogov za prezgodnjo smrt, še posebej v zahodnem svetu. Na tveganje za razvoj bolezni vplivajo številni dejavniki, vključno z genetiko. Zmanjševanje nevarnosti za koronarno srčno bolezen tako vključuje različne ukrepe, tudi malce manj očitne.
Mednarodna ekipa raziskovalcev s cambriške in hongkonške univerze je pred nedavnim odkrila zelo zanimivo korelacijo: več časa ko namenimo gledanju televizije, večja je verjetnost za koronarno srčno bolezen, in to neodvisno od drugih dejavnikov tveganja, ki povečujejo nevarnost za omenjeno diagnozo. Če bi vsi ljudje čas, ki ga preživimo pred televizorjem, zmanjšali na eno uro na dan ali manj, bi bilo mogoče po ocenah raziskovalcev preprečiti kar približno 11 odstotkov primerov koronarne srčne bolezni. Vzročno-posledična povezava sicer ni dokazana, zato je ocena najverjetneje nekoliko pretirana, vendar gre nedvomno za vse prej kot zanemarljivo število primerov …
Za raziskavo uporabljeni podatki iz biomedicinske baze UK Biobank
Znano je, da je čezmerno sedenje eden od dejavnikov tveganja, ki prispevajo k povečanju nevarnosti za srčno-žilna obolenja, vključno s koronarno srčno boleznijo, vendar so raziskovalci odkrili, da je lahko prepogosto gledanje televizije še posebej problematično. Do tega odkritja, ki je bilo podrobneje opisano v študiji, objavljeni v znanstveni reviji BMC Medicine, so se dokopali s pomočjo analize podatkov, ki so bili pridobljeni iz obsežne baze biomedicinskih podatkov UK Biobank, v kateri so zbrani podatki za kar približno pol milijona ljudi.
Tveganje, povezano z gledanjem televizije, neodvisno od genetske obremenjenosti
Raziskovalci so za vsako osebo najprej izračunali t. i. poligensko oceno tveganja za koronarno srčno bolezen, tj. oceno tveganja na podlagi genetskih dejavnikov. Gre za verjetnost za razvoj koronarne srčne bolezni, pri kateri se upošteva kar 300 različnih variant genov, ki so na različne načine povezani s povečanim tveganjem za koronarno srčno bolezen. Kot je bilo mogoče pričakovati, je višja poligenska ocena tveganja pomenila tudi večjo verjetnost za to, da oseba resnično zboli za omenjeno boleznijo. Podobna povezava pa je bila nato odkrita tudi v povezavi z gledanjem televizije.
Tveganje za koronarno srčno bolezen je bilo največje pri ljudeh, ki so gledanju televizije dnevno namenili več kot 4 ure – in to ne glede na poligensko oceno tveganja, ki so jo dosegli. V primerjavi s to skupino je bilo relativno tveganje pri tistih, ki so televizijo v povprečju gledali 2–3 ure dnevno, manjše za 6 odstotkov. Pri tistih, ki so gledanju televizije v povprečju posvetili manj kot eno uro na dan, pa za 16 odstotkov. Te razlike so bile neodvisne od genetske obremenjenosti in drugih znanih dejavnikov tveganja za koronarno srčno bolezen.
Uporaba računalnika vsaj na papirju manj problematična
Zanimivo je, da tovrstna korelacija ni bila odkrita v povezavi s časom, namenjenim uporabi računalnika. Na prvi pogled se zdi to nelogično, vendar so raziskovalci ponudili prepričljivo interpretacijo. Eden od razlogov, zaradi katerih je lahko televizija še posebej problematična, je povezan z dejstvom, da večina ljudi televizijo gleda zvečer, torej po večerji, ki je za mnoge najbolj kaloričen obrok dneva. To pomeni, da so ravni glukoze in lipidov v krvi povišane, vključno z ravnjo škodljivega holesterola. Poleg tega si pred televizorjem pogosto privoščimo prigrizke, ki običajno niso najbolj zdravi. Raziskovalci pa omenjajo še, da je za gledanje televizije še posebej značilno dolgotrajno sedenje brez prekinitev. Med uporabo računalnika si namreč običajno vzamemo vsaj krajše odmore.