DomovZobozdravstvoPomočniki zobni ščetki

Pomočniki zobni ščetki

Dobra higiena je glavna in najboljša preventiva pred kariesom in parodontalno boleznijo. Poleg ščetke nam jo pomaga vzdrževati tudi zobna pasta. V današnjem svetu je prava poplava različnih zobnih past in pripomočkov. Da bi vedeli, na kaj morate biti pozorni, smo za vas pripravili nekaj »opornih točk«, ki vam olajšajo izbiro.

- Oglas -

Zobne paste

Zobna pasta je znan pripomoček, ki ga poleg ščetke najpogosteje uporabljamo. Ali je tako pomembna kot ščetka? Odgovor je ne. Tudi brez zobne paste lahko zobe dovolj dobro očistimo in ta nikakor ni enakovredna ščetki. Prinaša pa veliko prednosti. Z njimi nanašamo fluoridne ione in s tem krepimo sklenino – zunanjo plast zoba. Zobne paste vsebujejo abrazivne delce, ki dodatno mehansko odstranjujejo obloge, z dodatki, kot je npr. mentol, pa poskrbijo za svež zadah. Vendar nam zobne paste velikokrat dajo lažni občutek čistih ust. Tiste pekoče pa lahko zaradi nelagodja celo skrajšajo čas ščetkanja in posledično ostanejo prisotne zobne obloge. Pri ljudeh, ki močno ščetkajo, pa abrazivni delci dodatno odstranjujejo skleninsko plast in pospešujejo nastanek zobne abrazije.

Sestavine zobne paste

Fluoridi

Mojca Koželj, dr.dent.med.
Mojca Koželj, dr.dent.med., Zobozdravstvo Koželj

Fluoridi s svojim delovanjem ojačajo zunanjo plast zob in jih naredijo odpornejše proti bakterijam. Po določenem času se vežejo na zunanjo plast sklenine in se vanjo tudi vgradijo. Tako je izredno pomembno, da po končanem ščetkanju ust ne spiramo z vodo, ampak le izpljunemo, saj imajo tako fluoridi čas, da se vgradijo in ojačajo sklenino. Taka sklenina je odpornejša na padec pH v ustni votlini, ki nastane po obroku. Fluoridi so pogosto tema razprav, ali je njihova uporaba smiselna. Treba je vedeti, da je za zobe pomemben topikalni ali površinski vnos fluoridov, kot so zobne paste ali premazi, ki jih dobite v zobozdravstveni ambulanti. Včasih so mislili, da podoben učinek dosežemo tudi s sistemskim vnosom, kot so fluorirana voda ali tabletke. V določenih deželah so celo fluorirali vodo, vendar se to vse bolj umika iz uporabe.

Med sestavinami zobne paste boste zasledili, da je poleg fluoridov zapisana tudi njihova količina v številu delcev na milijon (ppm). Pri otrocih ob izrastu zoba in do dveh let je priporočljivo uporabljati zobne paste, ki imajo 1000 ppm v velikosti riževega zrna, pri otrocih od drugega do šestega leta je prav tako priporočljivih 1000 ppm, le da je tu količina zobne paste v velikosti grahovega zrna. Za vse starejše od šest let je priporočilo, da uporabljajo zobne paste, ki imajo 1450 ppm fluoridov v količini, ki je enaka dolžini glave ščetke. To je tudi količina fluorida, ki je primerna za odrasle paciente.

- Oglas -

Ksilitol

Ksilitol je vrsta sladkorja, ki ga bakterije ne morejo prebavljati. Od njega ne dobijo energije, kar vodi v njihov propad. Da bi ksilitol deloval antikariogeno, bi ga morali dnevno pojesti dva grama.

Antiseptiki

Eden bolj znanih antiseptikov je klorheksidin. Pogosto se uporablja v medicini, zobozdravniki ga uporabljamo za razkuževanje ust pred kirurškimi posegi, za spiranje ust po posegih in ko je zaradi kirurških posegov onemogočeno ščetkanje s ščetko. Predpišemo ga tudi po zdravljenju dlesni, vendar pogosteje v sklopu ustnih vod kot del zobne paste. Antiseptike najdemo tudi v naravi, primeri teh so propolis, olje čajevca, aloe vera itd.

Abrazivi

Abrazivi so snovi, ki pomagajo bolje odstraniti zobne obloge. V kombinaciji s trdo zobno ščetko pa lahko abrazivi naše zobe poškodujejo. Še posebej velik vpliv imajo na zobne vratove. Tam je sklenina tanjša in slabše mineralizirana, kar omogoča abrazivom večji vpliv na odnašanje le-te. Posledica so lahko poškodovani zobni vratovi, saj sklenina ne varuje več dentina – zobne substance pod sklenino, kjer so kanali, ki prenašajo živčne signale. Zobni vratovi postanejo skeleči in občutljivi. Da bi se temu izognili, je priporočljiva uporaba zobne paste s čim manj abrazivnimi delci. Tu nam lahko pomaga oznaka RDA. Relativna abrazivnost dentina ali RDA je standardizirana meritev abrazivnega učinka, ki ga imajo sestavine zobne paste na zob. Nižja kot je vrednost RDA, manj abrazivna je zobna pasta. Poleg abrazije je treba upoštevati tudi, da nimamo pretrde ščetke in da na zobe ne izvajamo prevelike sile.

Tabela indeksa RDA
0–70Nizka abrazivnost; neškodljiva za sklenino, dentin, cement
70–100Srednja abrazivnost; škodljiva za dentin in cement, neškodljiva za sklenino
100–150Visoka abrazivnost; škodljiva za sklenino, dentin, cement
150–200Zelo visoka abrazivnost; škodljiva za zobe

Penilci

Zobne paste najpogosteje vsebujejo delce SLS (natrijev lavril sulfat), ki omogočajo, da se zobna pasta peni. Pena pomaga pri absorbiranju zobnega plaka, vendar lahko povzroča škodo ustni sluznici. Lahko pride do stomatitisa, aft in razjed na ustni sluznici. Pri delcih SLS je treba biti previden in se jim raje izogniti.

Arome

Arome naredijo zobno pasto privlačnejšo in boljšega okusa. Pri marsikomu je aroma glavni dejavnik, zakaj se odloči za določeno zobno pasto. Arome pomagajo zamaskirati slab zadah in osvežiti ustno votlino. Pri otrocih je dobra aroma lahko motivator za ščetkanje. Primeri sestavin so: janež, cimet, mentol, meta, limone itd.

Vlažilci

Da je zobna pasta gladka in vlažna, mora vsebovati sredstva, kot so glicerin, sorbitol, voda, propilen glikol, aloe vera. Po navadi zavzemajo kar 20–35 odstotkov deleža vseh sestavin.

Poleg vseh prej naštetih so tu še sladila. Sladila, še posebej enostavni sladkorji, kot so saharoza, glukoza in fruktoza, so dober substrat za rast bakterij. Poskusimo se jim izogniti in namesto njih raje poiskati zobno pasto, ki vsebuje ksilitol. Poleg sladil imamo še barvila, ki naredijo zobno pasto lepo, in konzervanse, ki podaljšajo rok trajanja. Zaradi konzervansov je zobna pasta lahko v uporabi več mesecev po prvem odprtju.

- Oglas -
Ustna voda

Ustne vode

Ustne vode so poleg zobnih past pogost dodatek pri vzdrževanju ustne higiene. Velikokrat dobimo vprašanje, ali je uporaba ustnih vod smotrna. Odgovor je da, vendar ko je to potrebno. Najpogosteje jo priporočamo po higienski fazi (laično čiščenje zobnega kamna), pri zdravljenju parodontalne bolezni, v primeru, da je umivanje zob zaradi kakršnega koli večjega posega, kot je operacija, otežkočeno, ali ob prisotnosti kandidiaze – glivične okužbe.

Ustne vode delujejo na principu kemičnega čiščenja zob in dlesni. Da bi bile učinkovite, moramo zobne površine popolnoma očistiti, saj le tako lahko ustna voda dostopa do zobnih površin. Tako je uporaba ustne voda smiselna šele po samem ščetkanju in nitkanju. Glavna sestavina, ki jo želimo vnesti z ustno vodo, je klorheksidin. Ta s podaljšano vezavo učinkovito deluje proti bakterijam in blaži vnetje dlesni.

Na kaj moram biti pozoren pri nakupu ustne vode?

Z ustno vodo želimo zobozdravniki v ustno votlino vnašati klorheksidin, saj ta deluje antibakterijsko. Uporaba klorheksidina mora biti časovno omejena. Če ga uporabljate vsak dan, lahko pride do stranskih učinkov, kot so zabarvanje zob, sprememba okusa, erozije sluznice, zmanjšano celjenje ran in večje nabiranje zobnega kamna.

Izogibajmo se ustnim vodam, ki imajo natrijev lavril sulfat, saj ta zmanjšuje učinkovitost klorheksidina. Poleg tega lahko povzroča pekoč občutek in druge stranske učinke, ki smo jih že omenili prej.

Druga sestavina, ki se je je treba izogibati, je alkohol. Alkohol v ustnih vodah je pogost dodatek in moramo biti pazljivi, da res preberemo, katere so sestavine ustnih vod. Alkohol je konzervans ustne vode in je lahko dodan v 20–30 odstotkih. Alkohol s svojim delovanjem izsuši sluznico, kar kasneje povzroča slab zadah in neprijeten občutek, zobe pa naredi dovzetnejše za karies.

Naravna zakladnica

Narava premore pravo zakladnico sestavin, ki imajo protivnetni ali protibakterijski učinek in so jih že starejša ljudstva s pridom izkoriščala.

Matcha zeleni čaj

Matcha zeleni čaj je posebna vrsta zelenega čaja. Pridobivajo ga s posebnim postopkom. Nekaj tednov pred pobiranjem zelenega čaja grme pokrijejo in zaščitijo pred soncem. Listom se upočasni rast, pri tem pa zadržijo več klorofila, ki je bogat z antioksidanti in aminokislinami. Posledično čaj sprošča in blaži vnetje dlesni, potencialno zmanjša verjetnost nastanka ustnega raka, zmanjša slab zadah in je dober za srce.

Miswak ali čudežno drevo

Miswak je vejica z drevesa Salvadore Persica. Njegove pozitivne učinke so poznali že faraoni ter Babilonci, Grki in Rimljani. Drevo vsebuje veliko kalija, natrijevega klorida, natrijevega bikarbonata, kalcijevega oksida, ki naj bi krepili zobno substanco. Gre tudi za naraven vir fluorida, ki je pomemben pri ojačitvi zob. V lubju naj bi bil tudi antibiotik, ki vpliva na zdravje dlesni, poročajo pa tudi, da miswak zmanjšuje zabarvanja zaradi tobaka, čaja ali kave. Gre dobesedno za vejico, ki se jo žveči. Mi smo jo v ordinaciji preizkusili na svojih lastnih zobeh in lahko rečemo, da učinkuje, vendar sta zobna ščetka in zobna pasta pri higieni zob učinkovitejša.

Žajbelj

Žajbelj je znana rastlina, ki je doma na področju celotnega Sredozemlja in je že dolgo v uporabi kot blažilec vnetja. Mladi žajbljevi listi vsebujejo eterično olje, ki ima baktericidno, fungicidno in antiseptično delovanje. Žajbljevi pripravki tako blažijo vnetja žrela, blažijo razjede in vnetja ustne sluznice, prav tako pomagajo pri vnetih dlesnih.

Ker je danes malo morje preparatov, tako kemičnih kot naravnih, prav tako pa tudi pripomočkov za izvajanje ustne higiene, smo se dotaknili le glavnih izdelkov in pripomočkov, takih, ki jih uporablja večina populacije. Upam, da smo vam s člankom uspeli razrešiti dvome, ki ste jih imeli na področju sestavin zobnih past, ustnih vodic in drugih preparatov.

.
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -