Poporodna depresija, anksioznost in obsesivno-kompulzivna motnja

Poporodna depresija je resno duševno stanje, ki prizadene številne ženske po porodu. Čeprav je obdobje po rojstvu otroka običajno polno veselja in sreče, lahko nekatere matere doživijo občutke globoke žalosti, tesnobe in izčrpanosti, ki jim otežujejo skrb za novorojenčka in zase. Poporodna depresija se pojavi zaradi kombinacije različnih dejavnikov in se lahko začne kadar koli v prvih dveh mesecih po porodu.

Kaj je poporodna depresija?

Poporodna depresija (PPD) je vrsta depresije, ki se pojavi po rojstvu otroka. Razlikuje se od poporodne otožnosti, ki prizadene večino mater in običajno izzveni v nekaj tednih. Poporodna depresija je bolj intenzivna in dolgotrajna, lahko pa vpliva na materino sposobnost skrbi za otroka in samo sebe. Ta motnja lahko traja več mesecev ali celo dlje, če ni ustrezno zdravljena.

Po rojstvu otroka so vsi okrog mamice navdušeni, slednja pa se pogosto počuti povsem drugače. Poporodna otožnost je normalna čustvena reakcija, ki jo izkusi kar 80 odstotkov žensk.

Poporodna depresija ali poporodna otožnost se začne nekaj dni po porodu in ne traja dlje kot dva tedna. Njene značilnosti so: jokavost, anksioznost, nespečnost, muhavost in razdražljivost. Matere se običajno začnejo počutiti bolje, ko dobijo pomoč pri skrbi za otroka in si lahko dodobra spočijejo.

Kaj pa, če poporodna depresija traja več kot dva tedna?

To se zgodi v 10 do 15 odstotkih primerov. Takrat govorimo poporodni depresiji, anksioznosti ali obsesivno-kompulzivni motnji. Če se pri materi, ki trpi za čim od naštetega, pojavljajo misli, da bi škodovala sebi ali otroku, ali se počuti nezmožno skrbeti za otroka, mora nemudoma poiskati strokovno pomoč.

Simptomi poporodne depresije

Lahko se začne kadar koli v prvih dveh mesecih po porodu. Njeni simptomi so:

• razdražljivost ali visoka občutljivost,
• težave s koncentracijo,
• anksioznost in strah,
• jokavost,
• jeza,
• negativni občutki, kot so žalost, brezup, nebogljenost ali občutki krivde,
• izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih je mamica prej uživala,
• težave s spanjem,
• utrujenost ali izčrpanost,
• spremembe apetita ali prehranjevalnih navad,
• glavoboli, bolečine v trebuhu, mišicah, hrbtu.

Zakaj nastane poporodna depresija?

Poporodna depresija se pojavi zaradi kombinacije hormonskih, biokemičnih, okoljskih, psiholoških in genetskih faktorjev. Raziskave kažejo, da je eden najmočnejših kazalcev tveganja za to vrsto depresije anksioznost med nosečnostjo, še posebej v tretjem trimesečju.

Dejavniki tveganja so tudi: depresija ali anksioznost pred nosečnostjo, njuna prisotnost v družini, zakonske težave, stresni življenjski dogodki (npr. finančne težave, izguba službe), nezadostna socialna podpora, nizka samopodoba, stres pri skrbi za otroka, skrb za otroka s težavnim karakterjem, neželena ali nenačrtovana nosečnost, samski stan, nižji socialno-ekonomski status in poporodna otožnost.

Vzroki za poporodno depresijo

Vzroki za poporodno depresijo so kompleksni in vključujejo kombinacijo fizičnih, čustvenih in okoljskih dejavnikov. Glavni dejavniki vključujejo:

• Hormonske spremembe: Po porodu raven estrogena in progesterona hitro pade, kar lahko prispeva k depresiji.
• Čustveni dejavniki: Občutek preobremenjenosti, dvomi o materinskih sposobnostih in pomanjkanje podpore lahko povečajo tveganje za PPD.
• Zgodovina duševnih bolezni: Ženske z zgodovino depresije ali drugih duševnih motenj so bolj izpostavljene tveganju za razvoj poporodne depresije.
• Stresni življenjski dogodki: Težave v odnosih, finančne težave in drugi stresni dejavniki lahko prispevajo k razvoju PPD.

Simptomi poporodne anksioznosti

Gre za občutke intenzivne zaskrbljenosti ali panike, ki se pojavijo v dveh do treh tednih po porodu, trajajo pa nekaj tednov. Njeni simptomi so:

• izjemna zaskrbljenost in strah ali razdražljivost,
• nemir ali vznemirjenje,
• kratka sapa,
• bolečina ali neugodje v prsih,
• občutek dušenja,
• vrtoglavica,
• ščemenje v rokah ali nogah,
• tresenje ali drgetanje,
• potenje,
• padanje v nezavest,
• nenaden občutek mraza ali toplote,
• strah pred smrtjo, norostjo ali izgubo nadzora.

Simptomi poporodne obsesivno-kompulzivne motnje (OKM)

O njej govorimo ob ponavljajočih se nasilnih mislih ali podobah, ki se pojavljajo spontano in trajajo prvih nekaj tednov po porodu. Največkrat se vrtijo okrog poškodovanja otroka. Poleg vsiljujočih se misli ali podob (obsesij) je del OKM tudi ritualno, ponavljajoče se vedenje (kompulzije).

Kdaj poiskati pomoč?

Če opazite simptome poporodne depresije, ki trajajo več kot dva tedna in vplivajo na vaše vsakdanje življenje, je pomembno, da poiščete pomoč. Depresija je resna bolezen, ki zahteva strokovno zdravljenje. Posvetujte se z zdravnikom ali psihiatrom, ki vam lahko pomaga pri postavitvi diagnoze in predlaganju ustreznega zdravljenja.

Zdravljenje poporodne depresije

Poporodna depresija je ozdravljiva in večina žensk se z ustreznim zdravljenjem lahko počuti bolje. Možnosti zdravljenja vključujejo:

1. Psihoterapija

Psihoterapija, znana tudi kot pogovorna terapija, je učinkovita metoda zdravljenja poporodne depresije. Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) in interpersonalna terapija (IPT) sta dve pogosti vrsti terapije, ki pomagata ženskam prepoznati negativne miselne vzorce in razviti zdrave načine spoprijemanja z njimi.

2. Zdravila

Antidepresivi so lahko koristni pri zdravljenju poporodne depresije, zlasti kadar so simptomi hudi. Pomembno je, da se o izbiri zdravila in njegovih možnih stranskih učinkih posvetujete z zdravnikom, še posebej če dojite.

3. Podpora

Podpora družine, prijateljev in podpornih skupin je ključnega pomena za okrevanje. Deljenje svojih občutkov in izkušenj z drugimi lahko pomaga zmanjšati občutek izolacije in izboljša razpoloženje.

4. Spremembe življenjskega sloga

Zdrave navade, kot so redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, zadosten spanec in izogibanje alkoholu ter drogam, lahko pomagajo izboljšati simptome poporodne depresije.

Kaj storiti, če imate poporodno depresijo, anksioznost ali OKM?

Če je stanje resno, poiščite strokovno pomoč, veliko pa lahko naredite že sami. Za vas smo zbrali nekaj uporabnih nasvetov:

1. Bodite dobri do sebe. Skušajte dovolj spati in pravilno jesti ter se znebite občutka krivde, da se počutite tako, kot se. Če po porodu trpite za depresijo, zaradi tega še niste slaba mati.
2. Ne pričakujte veliko od sebe. Včasih je velik dosežek že to, da vstanete iz postelje in se spopadete z dnevom. Če to lahko storite vsak dan, ste na dobri poti. Pogumno!
3. Prosite za pomoč. Ne bojte se zaprositi za pomoč – npr. prijateljico, da vam pomaga pri kuhanju ali obešanju perila. Pomoč je nujen del tega, da se boste lahko počutili bolje.
4. Delite svoja čustva. Pokličite prijateljico, ki ji zaupate, udeležite se podporne skupine za matere s poporodno depresijo, pogovarjajte se s partnerjem, razložite mu, kaj se dogaja in kako vam lahko pomaga.
5. Ne zanemarjajte se. Skrb za zunanjost velikokrat pripomore k temu, da se bolje počutimo tudi »odznotraj«. Zaupajte skrb otroka partnerju in si privoščite sproščujočo kopel. Naličite se, pojdite nakupovat.
6. Spočijte si. Prosite sorodnika ali prijatelja, da popazi na otroka eno uro na dan. Takrat si vzemite čas zase – tudi branje revije ali gledanje TV »štejeta« kot počitek.
7. Sprehajajte se. Pojdite na sprehod z otrokom v vozičku – sončni žarki in kramljanje z drugimi vam bodo dobro deli.
8. Upočasnite se. Ko otrok spi, počivajte, namesto da bi se lotili pomivanja posode. Če ste na porodniški, se ne ukvarjajte s službo. Če vam ni do kuhanja, naročite hrano. Ko počivate, utišajte telefon.

Preberite tudi: Če rodite pozimi, možnost za poporodno depresijo manjša kot sicer!